Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (2.253-2.277)


  1.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  2.      nèhigiéničen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje ♪
  3.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  4.      nèizčŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko ♪
  5.      nèizoblikovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov ♪
  6.      nejevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
  7.      nejevóljiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi ♪
  8.      nekatéri  tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku ♪
  9.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  10.      nékovšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja ♪
  11.      nèkrilàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice ♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice ♪
  12.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  13.      nèmorálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek nèmorálno prisl.: nemoralno ravnati, živeti ♪
  14.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪
  15.      nènaráven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena nènarávno prisl.: nenaravno se vesti; bil je nenaravno bled ♪
  16.      nènasítnost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
  17.      nènormálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek ♪
  18.      nènújen  -jna -o prid. (ȅ-ū) ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva ♪
  19.      nèobčúten  -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe ♪
  20.      nèodgonetljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
  21.      nèodméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
  22.      nèodvísnost  -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
  23.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-ȋ) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države ♪
  24.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
  25.      nèomaján  tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija ♪

   2.128 2.153 2.178 2.203 2.228 2.253 2.278 2.303 2.328 2.353  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA