Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (1.151-1.175)


  1.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
  2.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati ♪
  3.      etápa  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto ♪
  4.      etruščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Etruščane: etruščanska kultura, umetnost / etruščanska keramika ♪
  5.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
  6.      evangéljski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera ♪
  7.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
  8.      evfuízem  -zma m (ȋ) lit. s tropi in figurami preobloženi stil angleškega literarnega baroka ♪
  9.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
  10.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
  11.      evidentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
  12.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  13.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
  14.      fabrikát  -a m (ȃ) tovarniški, industrijski izdelek: tuji fabrikati // redko izdelek, proizvod sploh: fabrikati in polfabrikati; pospeševati izvoz fabrikatov; pren., slabš. literarni fabrikat ♪
  15.      fábula  -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
  16.      fabulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
  17.      fabulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
  18.      fabulírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje ♪
  19.      fabulíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik: izrazit, nadarjen fabulist ♪
  20.      fabulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fabulo: fabulistični elementi v literarnem delu; obdelava fabulistične snovi; fabulistično ogrodje povesti / pisatelj ima izrazit fabulistični dar pripovedni ♪
  21.      fabulístika  -e ž (í) knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu: spretna fabulistika // literarna dela z izrazito fabulo: Jurčičeva fabulistika / slabš. velika večina letošnje proze je gola fabulistika ♪
  22.      fafljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. goreti z zaganjajočim se plamenom: na ognjišču faflja ogenj 2. nerazločno govoriti s prizvokom, ki je podoben glasu f: slabo smo ga razumeli, ker je fafljal ♪
  23.      Fáhrenheitov  -a -o [farǝnhajtov] prid. (á) fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ♪
  24.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  25.      fáncelj  -clja m (á) nar. zahodno manjše, krofu podobno pecivo brez nadeva: včeraj smo jedli fanclje ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA