Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (1.126-1.150)


  1.      ênolíčen  -čna -o prid. (ē-ȋ) mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen: enolična računska operacija; enolična rešitev / enolična funkcija funkcija, pri kateri ustreza vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke samo ena vrednost odvisne spremenljivke ◊ obrt. enolična pletenina pletenina, ki je na pravi strani drugačna kot na narobni ♪
  2.      ênoobrázen  -zna -o prid. (ē-ā) knjiž. ki ima eno samo podobo, vsebino: generacija ni bila enoobrazna ♪
  3.      ênoók  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki je slep na eno oko: enook človek; bila je enooka // ki ima samo eno oko: enooki Polifem ♦ fot. enooka zrcalna kamera zrcalna kamera, ki ima en sam objektiv za opazovanje in za snemanje; sam.: preg. med slepci je enooki kralj ♪
  4.      ênosméren  -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) nanašajoč se na eno smer: a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri / enosmerna vozovnica b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko / značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smeri ◊ elektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer ênosmérno prisl.: promet poteka enosmerno ♪
  5.      ênosmérnost  -i ž (ē-ẹ́) lastnost, značilnost enosmernega: enosmernost prometa / knjiž.: enosmernost nerazvitega gospodarstva; enosmernost poezije ♪
  6.      enôta  -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
  7.      enovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost enovitega: nacionalna enovitost dežele; slogovna enovitost literarnega dela; enovitost kulture ♪
  8.      ép  -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep ♪
  9.      épika  -e ž (ẹ́) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo: lirika, epika, dramatika // epska dela: junaška epika; lirično-meditativna epika ♪
  10.      epilóg  -a m (ọ̑) lit. posebni, zaključni del kakega literarnega dela: v epilogu piše avtor o nastanku knjige; prolog in epilog; drama v treh dejanjih z epilogom; pren., publ. dejanje je dobilo svoj epilog pred sodiščem ♪
  11.      epistoláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura ♪
  12.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
  13.      epóha  -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: živel je v slavni epohi; naša epoha; smo na pragu nove epohe / epoha imperializma, socializma; epoha renesanse ♪
  14.      epoléta  -e ž (ẹ̑) nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami ♪
  15.      epopéja  -e ž (ẹ̑) 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo ♪
  16.      épski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo / epski slog; epski elementi drame; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja 2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje ◊ gled., lit. epska drama drama, ki z epsko širino prikazuje dogajanje; epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja épsko prisl.: epsko razvlečeno fabuliranje; roman je močno epsko ubran, le na nekaj mestih je opaziti značilno pisateljevo liričnost; sam.: v drami je preveč epskega ♪
  17.      erráta  errát [era-] s mn. (ȃ) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
  18.      erudícija  -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
  19.      eséj  -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev ♪
  20.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi ♪
  21.      eshatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eshatologijo: srednjeveška eshatološka literatura / kakšno je njegovo eshatološko stališče ♪
  22.      eskádra  -e ž (ȃ) voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije: v bitki je bila potopljena vsa sovražnikova eskadra; letalska, pomorska eskadra; poveljnik eskadre ♪
  23.      estét  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik ♪
  24.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
  25.      estétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA