Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epe (51-75)



  1.      izklepetáti  -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov., ẹ́) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta
  2.      izpodkrepeliti  gl. spodkrepeliti
  3.      izšepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati: zadnje besede je izšepetala
  4.      iztépek  -pka m (ẹ̑) kar se iztepe: iztepki moknatih vreč
  5.      iztrepetáti  -ám in -éčem tudi strepetáti -ám in -éčem dov., ẹ́) prenehati trepetati: obstreljena ptica je iztrepetala / ekspr. plamen sveče je iztrepetal; prim. strepetati
  6.      kepén  -a m (ẹ̑) star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin: ujeti kepena // krzno te živali: ovratnik iz kepenov
  7.      képer  -pra m (ẹ́) tekst. vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkati v kepru // bombažna, svilena, volnena tkanina v tej vezavi: hlače iz rjavega kepra; keper za obleko, podlogo; neskl. pril.: keper trak
  8.      klêpec  -pca m (é) redko kladivo za klepanje; klepač: enakomerno udarjati s klepcem
  9.      klepèt  -éta in -êta m ( ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
  10.      klepetáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač
  11.      klepetálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske
  12.      klepetálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo
  13.      klepetánje  -a s () glagolnik od klepetati: zapravlja čas z neumnim klepetanjem / vedno je bil razpoložen za klepetanje / klepetanje moti pouk / poslušali smo klepetanje štorklje
  14.      klepetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu
  15.      klepetàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav
  16.      klepetávec  -vca m () ekspr. kdor (rad) veliko govori: je lahkomiseln klepetavec
  17.      klepetávost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo
  18.      klepêtec  -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec
  19.      klepetúlja  -e ž (ú) slabš. kdor (rad) veliko govori: je stara klepetulja, nikoli ne bo drugačen / ta učenka je prava klepetulja // kdor (rad) pove kaj zaupnega: klepetulja pa nisem; ne skrbi, v naši družbi ni nobene klepetulje
  20.      klepetúljast  -a -o prid. (ú) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja
  21.      klepetún  -a m () slabš. kdor (rad) veliko govori: je klepetun brez primere
  22.      korepetícija  -e ž (í) 1. muz. vaja s solisti, zborom, orkestrom kot priprava za nastop: pevske korepeticije 2. nekdaj ponavljanje učne snovi s kom: korepeticije in inštrukcije
  23.      korepetírati  -am nedov. in dov. () 1. muz. vaditi, pripravljati za nastop soliste, zbor, orkester: korepetira v operi / korepetirati balet 2. nekdaj ponavljati s kom učno snov: zasluži s tem, da korepetira
  24.      korepetítor  -ja m () 1. muz. kdor vadi, pripravlja za nastop soliste, zbor, orkester: dolgo je bil korepetitor pri baletu; zaposlen je kot korepetitor v operi 2. nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot inštruktor in korepetitor
  25.      kosorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž. žival, navadno pes, ki ima kratko odrezan, prisekan rep: tropa gosposkih psov — kosorepcev / pes kosorepec

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA