Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
epe (328-352) 
- trepetljáj -a m (ȃ) ekspr. rahel in hiter premik, navadno sem in tja: trepetljaj lista ♪
- trepetljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. rahlo trepetati: roke so starki trepetljale / listje, plamen trepetlja ♪
- trepetljàv -áva -o prid. (ȁ á) redko trepetav: trepetljavi listi ♪
- trepetljív -a -o prid. (ȋ í) redko trepetav: trepetljivi listi / trepetljive roke ♪
- trlépen -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti ♪
- upepelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla ♪
- upepelíti -ím dov., upepélil (ȋ í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla ♪
- upepelítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč ♪
- upepeljeválnica -e ž (ȃ) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah ♪
- upepeljeválnik -a m (ȃ) knjiž., redko sežigalna naprava: upepeljevalnik za smeti ♪
- upepeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od upepeljevati: upepeljevanje trupel ♪
- upepeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel: upepeljevati trupla 2. ekspr. povzročati, da kaj zgori, pogori: požari upepeljujejo gozdove ♪
- velikolépen -pna -o prid. (ẹ̑) zastar. zelo lep: velikolepna preproga ♪
- véper -pra m (ẹ́) knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra // divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper ♪
- vladohlépen -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki hlepi po vladanju: vladohlepen človek ♪
- vrtorépec -pca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec: vrtorepec ga je le pregovoril ♪
- vzlepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica ♪
- vzrepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar hoče kdo narediti drugače, se takoj vzrepenči; vzrepenčiti se nad kom; vzrepenčiti se kot petelin / tega pa ne boste delali, se vzrepenči ♪
- vztrepèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od vztrepetati: vztrepet spreleti telo; vztrepet ustnic / vztrepeti srca / duševni vztrepet ♪
- vztrepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. stresti se od vznemirjenja ali mraza: ko ga je zagledala, je vztrepetala; vztrepetati od groze, v grozi; vztrepetati po vsem telesu / roke, ustnice so ji vztrepetale; ekspr. nobena mišica mu ni vztrepetala, ko so mu brali obsodbo / ekspr. zadeta ptica je vztrepetala in mrtva obležala 2. ekspr. na kratko, rahlo se premakniti iz določene lege v drugo in nazaj: listi vztrepetajo v vetru; plamen sveče vztrepeta / zrak vztrepeta od strela / strune žalostno vztrepetajo // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica vztrepeta v zraku 3. ekspr. začutiti strah, skrb zaradi koga,
česa: vztrepetati za hčer, za sinovo usodo / saj bo padel, vztrepeta mati / pred njim marsikdo vztrepeta 4. ekspr. v kratkih časovnih presledkih večkrat rahlo se spremeniti v višini ali jakosti, navadno zaradi vznemirjenosti: glas mu vztrepeta // navadno s prislovnim določilom pojaviti se kje, rahlo spreminjajoč se v jakosti, opaznosti: na licih mu vztrepeta nasmešek vztrepetàl -ála -o: vztrepetale ptice ♪
- vztrepetávanje -a s (ȃ) glagolnik od vztrepetavati: vztrepetavanje vek / vztrepetavanje topola v vetru ♪
- vztrepetávati -am nedov. (ȃ) 1. stresati se od vznemirjenja ali mraza: vztrepetavati od nemira; vztrepetavati v grozi; podrhtevati in vztrepetavati / roka, telo mu vztrepetava / ekspr. srce mu vztrepetava od sreče // delati kratke, hitre premike zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: ustreljena žival vztrepetava na tleh / žabji kraki še vztrepetavajo 2. ekspr. v presledkih na kratko, rahlo se premikati iz določene lege v drugo in nazaj: listje, plamen vztrepetava v vetru / sončni žarki vztrepetavajo // rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: orel vztrepetava s krili 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih rahlo se spreminjati v
višini ali jakosti, navadno zaradi vznemirjenosti: glas mu je vztrepetaval, ko je to pravil // navadno s prislovnim določilom pojavljati se kje v presledkih, rahlo spreminjajoč se v jakosti, opaznosti: na ustnicah mu vztrepetava nasmeh / hiša vztrepetava v luči vztrepetavajóč -a -e: vztrepetavajoč se stiskati k tlom; vztrepetavajoče ustnice ♪
- zacepetáti -ám dov. (á ȃ) večkrat slišno udariti z nogami ob tla: od jeze je zacepetal; nestrpno zacepetati / med plesom je večkrat zacepetal z nogami ♪
- zahlepéti -ím dov. (ẹ́ í) začutiti strastno željo, pohlep po čem: zahlepeti po denarju, slavi / zahlepela je po lepšem življenju ♪
- zahrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) začutiti močno željo po čem: zahrepenel je po domovini, sreči; ekspr. zahrepeneti z vsem srcem / ekspr. zahrepenel je v planine močno si je zaželel; pren., knjiž. njegove misli so zahrepenele k njej ♪
203 228 253 278 303 328 353 378 403 428 
