Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
epe (251-275)
- rêpete medm. (ȇ) izraža zahtevo po ponovitvi, še (enkrat): ko je pojedel, je rekel: repete; sam.: prositi za repete ♪
- repetènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) žarg., šol. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov ♪
- repetêntka in repeténtka -e ž (ē; ẹ̄) žarg., šol. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka ♪
- repetícija -e ž (í) knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij ♦ muz. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj ♪
- repetírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
- repetíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka ♪
- repetírka -e ž (ȋ) voj. puška, pri kateri se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: vojaki so bili oboroženi z repetirkami / puška repetirka ♪
- repetitíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ponavljajoč se: repetitivni gibi ♪
- repetítor -ja m (ȋ) šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor ♪
- repetitórij -a m (ọ́) šol. 1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike 2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij ♪
- repetníca -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami ♪
- repetníčka -e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel ♪
- samolépen -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete ♪
- scepetáti -ám dov. (á ȃ) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom ♪
- sklépec -pca m (ẹ̑) nar. vzhodno žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: odpreti sklepec ♪
- sklépen -pna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem 2. raba narašča končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor ◊ anat. sklepni odrastek; sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; sklepna jamica, ponvica, skledica vbočeni konec kosti v sklepu; sklepna maz ali sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; sklepna ovojnica tkivo, ki ovija sklep; ekon. sklepni račun skupek dokumentov, ki prikazujejo premoženjsko stanje, poslovni uspeh in navajajo podatke o poslovanju v določenem časovnem razdobju; zaključni račun; mat. sklepni račun račun, pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina; žel. sklepni signal signal na zadnjem vagonu vlaka; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno
lučjo ♪
- sklepetati gl. izklepetati ♪
- skrepenélost -i ž (ẹ́) knjiž. trdost, otrplost: skrepenelost rok / čustvena skrepenelost ♪
- skrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. otrdeti, otrpniti: noge so mu skrepenele; skrepeneti od mraza / skrepeneti od groze; ob tem prizoru bi skoraj skrepenel / neopran čopič skrepeni; pren. smeh mu je skrepenel na ustnicah 2. strditi se: lava na površju skrepeni / sneg skrepeni zmrzne / skrepeneti v trdo skorjo skrepenèl in skrepenél -éla -o: skrepeneli prsti; skrepenel sneg ♪
- skrepenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati trd, otrpel: skrepenevati od mraza / lava počasi skrepeneva se strjuje ♪
- skréper -ja m (ẹ̑) grad. stroj za izkopavanje, prevažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: uporabljati skreper pri gradnji letališča / ročični skreper stroj za zajemanje in prenašanje sipkega materiala na manjšo razdaljo ♪
- slavohlépen -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna ♪
- slépec -pca m (ẹ́) 1. slep človek: pomagati slepcu čez cesto; v temi so tipali predse kakor slepci ∙ preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno // ekspr. kdor česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si res tak slepec / politični slepci / kot psovka ali zdaj vidiš, slepec 2. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi: pri košnji je ubil slepca ♪
- slepéti -ím nedov., slépi (ẹ́ í) postajati slep: slepeti je začel pred nekaj leti ♪
- spodkrepelíti -ím tudi izpodkrepelíti -ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351