Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epe (226-250)


  1.      prišepetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prišepetavati: prišepetavanje ga je motilo / slišalo se je prišepetavanje iz zadnje klopi / poslušali so prišepetavanje sovražnika ♪
  2.      prišepetávati  -am nedov. (ȃ) šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja // ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čimprej stori zaupno predlagal, svetoval ♪
  3.      prišepetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
  4.      pritepênec  tudi pritepénec -nca m (é; ẹ́) 1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride: bati se pritepencev; spoditi pritepenca / za domačine so bili le pritepenci / kot psovka izgini, pritepenec pritepeni 2. slabš. priseljenec, tujec: očitali so mu, da je pritepenec; branila ji je poroko s pritepencem ♪
  5.      pritepênka  tudi pritepénka -e ž (é; ẹ́) 1. ekspr. ženska, ki potepajoč se, pohajkujoč kam pride: vzeti pritepenko pod streho 2. slabš. priseljenka, tujka: vzel je pritepenko za ženo ● knjiž., ekspr. raba te pritepenke se je že udomačila izposojenke, tujke ♪
  6.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi ♪
  7.      prótioklépen  -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba ♪
  8.      razcépek  -pka m (ẹ̑) 1. del, ki nastane z razcepitvijo, razdelitvijo: stranka je razpadla na tri razcepke ♦ fiz. pri cepitvi urana nastali razcepki; kem. razcepki citronove kisline 2. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge; razcep: zaviti na desni razcepek / na razcepku je kažipot ♪
  9.      razcépen 1 -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razcep ali razcepitev: razcepne tendence v društvu / razcepni postopek v rafinerijah ♦ fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
  10.      razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje ♪
  11.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  12.      razklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli ♪
  13.      razrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
  14.      razščepériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) dobiti pokončno, štrleče perje: vrabec se je razščeperil ♪
  15.      raztepênec  -nca m (é) ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence ♪
  16.      rdečepérka  -e ž (ẹ̑) zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus ♪
  17.      repèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) nar. pordel, zaripel: sedel je pri ognju z repečim obrazom; repeč od sramu ♪
  18.      rêpek  in répek -pka m (ē; ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od rep: mačica se igra z repkom; kratek repek / klobasa z repkom / stati v repku pred trgovino / lase si je spenjala v dva repka ♪
  19.      répen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na repo: repno listje, perje; repno seme / repni olupki / repno polje ♦ bot. repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
  20.      rêpen  in répen -pna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa ♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih ♪
  21.      repénčiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil ♪
  22.      reperkusíja  tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo ♪
  23.      repertoár  -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon ∙ žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti ♪
  24.      repertoáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na repertoar: repertoarni načrt / repertoarna politika gledališča ♪
  25.      repertórij  -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo ∙ knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA