Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epe (1.301-1.325)


  1.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
  2.      razšírjati  -am nedov. (í) 1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem 3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi 5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge ◊ ekon. razširjati proizvodnjo; lingv. razširjati glagolsko podstavo s priponami razšírjati se pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino razširjajóč -a -e: občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje ♪
  3.      raztêpsti  -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr. raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah raztepèn -êna -o: po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce ∙ star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen ♪
  4.      razvéjati 2 -am dov. (ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani ♪
  5.      razvéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvel listje, pepel; pren. usoda jih je razvela na vse strani ♪
  6.      razvnéti  -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á) 1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce ● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen razvnét -a -o: razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti ♪
  7.      rêbro  -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje ♪
  8.      réč  -í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi // kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: na cesti je ležala čudna reč; zavreči neuporabne stare reči; pripeljali so sladkor, moko in take reči; naštej nekaj reči, ki jih vidiš od tu / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: rad bere, gleda humoristične reči; kakšno reč še napiše, dosti pa ne; gradijo same moderne reči; odvzeti komu osebne reči; pobrati svoje reči in oditi 3. ekspr., s prilastkom bitje: tista drobna reč je začela mahati s perutmi in čivkati / vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti 4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka reč ima svoj vzrok; on si to reč razlaga drugače / vsako reč opravi hitro / pog. najprej uredimo uradne reči, potem pride vse drugo uradne zadeve / kakšna reč je že bila danes zjutraj doma; nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč // kar je táko in je predmet a) govorjenja, pisanja: govoril mu je prav hude reči; iron. lepe reči sem bral o tebi b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih reči 5. ed., star. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja; stvar: biti vnet za narodno reč 6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot določa prilastek: njegova žena je krhka, majhna reč / letalo je čudovita reč; gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima človek; oditi iz domovine ni majhna reč; umetniku je človek prva reč 7. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža a) omiljevanje, neprizadetost: nismo še končali. Prava reč b) omalovaževanje: prava reč, če ima avto c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: lepa reč, zdaj ga pa ni doma; ti presneta reč, le kako bi prišli tja; tudi ključa ni. Ti reč ti // izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna, razumljiva reč, vroče mu je 8. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja reč / kaj je fant delal? Fantova reč // izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: vse sem naredil. Tvoja reč ● evfem. dekle že ima svoje reči (mesečno) perilo; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (tako) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč to ni kaj posebnega, težkega, hudega; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; evfem. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči spolno občevala; ekspr. nasekal je celo reč drv zelo veliko; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; ekspr. vsaka reč ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno ◊ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje ♪
  9.      registratúra  -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo ♪
  10.      réjevec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali ♪
  11.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪
  12.      rekvizít  -a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit ♪
  13.      répa  -e ž (ẹ́) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli omeseneli podzemeljski del: okopavati, pleti, puliti repo; sejati repo; debela, puhla repa / ribati repo / olupiti nekaj rep / skuhati kislo repo ● nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur ◊ gastr. bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa ♪
  14.      répar  -ja m (ẹ̑) nekdaj srebrnik za štiri krajcarje: od trgovca si je izposodil šestdeset goldinarjev in pet reparjev ♦ num. srebrnik s podobo repe na eni strani, kovan od začetka 16. stoletja v Salzburgu ♪
  15.      rêpček  in répček -čka m (ē; ẹ̄) ekspr. repek: pes maha z repčkom; zajčji repček ♪
  16.      repìč  -íča m (ȉ í) repek: ptič s kratkim repičem ♪
  17.      reporéznica  -e ž (ẹ̑) stroj za rezanje repe: reporeznica se je pokvarila; prodati reporeznico ♪
  18.      rezáč  -a m (á) 1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož ♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko 2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače ♪
  19.      rézati  réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, podolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti 2. odstranjevati spolne žleze; skapljati: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat 3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi // povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica // povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže 4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo 5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je podolgem rezal dolino 6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš 7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi ● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; žarg., igr. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja ◊ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom režóč -a -e: sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje rézan -a -o 1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo ♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga 2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami ♪
  20.      ríbanje  -a s (ȋ) glagolnik od ribati: ribanje repe, zelja; porabiti ostanke sira za ribanje / ribanje poda; ribanje in pometanje / krtača za ribanje ♪
  21.      rìt  ríti ž (ȉ ȋ) 1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit; voda mu je segala do riti; položiti si blazino pod rit; udariti po riti; vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah 2. vulg. neznačajen, bojazljiv človek: ta rit je vse izdal; kaj se dogovarjaš z njim, ki je čisto navadna rit / kot psovka: molči, ti rit; ti rit domišljava; prekleta rit 3. nar. ritina: nakladati snope na voz z ritmi navzven ● vulg. s tem potrdilom si lahko rit obrišeš je brez vrednosti, pomena; vulg. vzdigni že rit vstani; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; vulg. na rit ga bo vrglo, ko bo to izvedel zelo bo presenečen; vulg. brcniti koga v rit odpustiti, odsloviti; vulg. pojdi (hudiču, vragu) v rit izraža veliko omalovaževanje; vulg. lesti komu v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; vulg. piši me v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; vulg. bati se za svojo rit zase, za svoj položaj; vulg. dobiti jih po riti biti tepen; vulg. za to bi ga bilo treba po riti natepsti, kaznovati; vulg. kar naprej so nam bili za ritjo so nas zasledovali; so nas nadzorovali; vulg. nima drugega kot golo rit je brez premoženja; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo; vulg. tvoja obleka je, kot bi jo kravi iz riti potegnil zelo zmečkana; vulg. sveta Neža kuram rit odveže v kmečkem okolju po 21. januarju začnejo kokoši bolj nesti ♪
  22.      rítka  -e ž (ȋ) ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini ● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen ♪
  23.      rogín  -a m (ȋ) knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka ♪
  24.      romántičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota // privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami ◊ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega ♪
  25.      RO-Ró  neskl. pril. (ọ̑) navt., v zvezi RO-RO ladja ladja za prevoz natovorjenih motornih vozil: prepeljati tovor z RO-RO ladjo ♪

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA