Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epe (126-150)


  1.      odcepetáti  -ám dov. (á ȃ) cepetajoč oditi: od jeze je zacepetala in odcepetala iz hiše / medved je odcepetal v gozd // ekspr. oditi: brata ni doma, odcepetal je v mesto ♪
  2.      oklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oklep: prebiti oklepno ploščo / oklepno vozilo / oklepna divizija, enota divizija, enota, opremljena z oklepnimi vozili / močna oklepna srajca ♦ voj. oklepni avtomobil, vlak avtomobil, vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; oklepna ladja ♪
  3.      okrepenélost  -i ž (ẹ́) knjiž. trdost, otrplost: okrepenelost rok / duševna okrepenelost ♪
  4.      okrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. otrdeti (od mraza): roke so mu okrepenele / zemlja je od ognja okrepenela; pren. obe politični stranki sta polagoma okrepeneli ∙ knjiž. listi so porjaveli in okrepeneli se posušili in zgrbančili okrepenèl in okrepenél -éla -o: okrepenelo telo; bil je kakor okrepenel od strahu ♪
  5.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
  6.      oslepéti  -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
  7.      osrepéti  -ím dov., osrêpi in osrépi (ẹ́ í) knjiž. postati srep: pogled mu je nenadoma osrepel ♪
  8.      otépek  -pka m (ẹ̑) nav. mn., star. škric (pri suknji): dolgi otepki njegovega plašča plapolajo v vetru ♪
  9.      ožépek  -pka m (ẹ̑) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi, Hyssopus ♪
  10.      pêpe  -ta m (ȇ) ekspr. omejen, neroden človek: pepe si in pepe boš ostal ♪
  11.      pepél  -a [eu̯] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaven ♦ teh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom ♪
  12.      pepelár  -ja m (á) nekdaj 1. kdor pridobiva pepel ali pepeliko: več let je bil pepelar v pohorskih gozdovih 2. kdor zbira in (pre)prodaja pepel: pepelar je dobil v vasi precej pepela ♪
  13.      pepeláriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno ♪
  14.      pepelárna  -e ž (ȃ) nekdaj obrat za pridobivanje pepelike: delati v pepelarni ♪
  15.      pepélast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva 2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen ♪
  16.      pepélčica  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče ♪
  17.      pepélen  -lna -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva ♪
  18.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat ♪
  19.      pepelíkar  -ja m (ȋ) nekdaj kdor pridobiva pepeliko: zaposlen je bil kot pepelikar ♪
  20.      pepelíšče  -a s (í) 1. odlagališče pepela: odvažati pepel na pepelišče 2. prostor pod kuriščem peči za pepel: pobrati pepel iz pepelišča ♪
  21.      pepelíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike ♪
  22.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom ♪
  23.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija ♪
  24.      pepélkast  -a -o [lk in u̯k] prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči pepélkasto prisl.: pepelkasto sivo perje ♪
  25.      pepélnast  -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) pepelast: pepelnasti lasje / pepelnasta barva ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA