Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epa (63-87)


  1.      nèpáren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihe ♦ mat. neparno število liho število ♪
  2.      nèparlamentáren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni parlamentaren: neparlamentarna skupina / parlamentarne in neparlamentarne oblike boja / ekspr. neparlamentarno izražanje, ravnanje ♦ polit. neparlamentarna vlada v nekaterih državah vlada, ki ni odgovorna parlamentu, ni sestavljena iz članov parlamenta ♪
  3.      nèpártijec  -jca m (ȅ-á) publ. kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce ♪
  4.      nèpártijski  -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na nepartijce: nepartijske organizacije / nepartijski časopisi ♪
  5.      nèpasterizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pasteriziran: prodajo nepasteriziranega mleka so prepovedali ♪
  6.      nèpatétičen  -čna -o prid. (ȅ ẹ́) ki ni patetičen: nepatetične pesmi; uprizoritev je bila živa in nepatetična / nepatetičen človek ♪
  7.      nèpázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje ♪
  8.      nèpazljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem nèpazljívo prisl.: nepazljivo poslušati ♪
  9.      nèpazljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepazljiv človek: v razredu je bilo precej nepazljivcev ♪
  10.      nèpazljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev ♪
  11.      nèpáznost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev ♪
  12.      nepázoma  prisl. (ȃ) zastar. 1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja 2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč ♪
  13.      nèpážnja  -e ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: vzrok nesreče je bila nepažnja / čutil je, da jo je s svojo nepažnjo prizadel nepozornostjo ♪
  14.      nótranjepártijski  tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; ȃ-á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo ♪
  15.      odklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odklepati: dolgo se je mudil z odklepanjem / naložili so mu skrb za zaklepanje in odklepanje vežnih vrat ♪
  16.      odklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. spravljati ključavnico v tak položaj a) da se kaj lahko odpre: dolgo je odklepal, pa ni mogel odkleniti; ta ključ ne odklepa / odklepati vrata / odklepati in zaklepati blagajno b) da kaj lahko začne delovati: odklepati kolo 2. knjiž., ekspr. razkrivati, razodevati: prerad odklepa svojo notranjost ♪
  17.      odšépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt ♪
  18.      oképati  -am dov. (ẹ̄) obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali ♪
  19.      oklepáj  -a m (ȃ) 1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj ♦ mat. odpraviti oklepaj 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju ♪
  20.      oklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od oklepati: oklepanje z roko / vztrajno oklepanje preteklosti ♪
  21.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz ♪
  22.      oslepáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle ♪
  23.      oslepárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci ♪
  24.      otepáč  -a m (á) 1. kdor otepa (snope): mlatiči in otepači 2. palica za otepanje (snopov): udarjati z otepačem ♪
  25.      otepálnik  -a m (ȃ) palica za otepanje (snopov): tolči z otepalnikom ♦ tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva ♪

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA