Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epa (26-50)

26.      izpreparírati  -am dov. (ȋ) biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali ♪
27.      iztepáč  -a m (á) loparju podobna (pletena) priprava za iztepanje: z iztepačem iztepsti prah iz obleke; z iztepačem udarjati po preprogi / plastični iztepač; iztepač iz trstike ♪
28.      iztepálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za iztepanje: obesiti preprogo na iztepalni drog; iztepalni stroj ♪
29.      iztepálnik  tudi stepálnik -a m (ȃ) iztepač: udarjati z iztepalnikom po preprogi / električni iztepalnik za čiščenje preprog ◊ papir. priprava za pranje, čiščenje klobučevine pri strojih za izdelavo lepenke, kartona; prim. stepalnik ♪
30.      iztépanje  tudi stépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od iztepati: iztepanje obleke, preprog / drog za iztepanje; prim. stepanje ♪
31.      iztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo ● šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati ♪
32.      iztepávati  -am tudi stepávati -am nedov. (ȃ) z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati ♪
33.      iztrépati  -am in strépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepati prah iz obleke / stoji na balkonu in iztrepa rjuhe ♪
34.      iztrepáti  -ám in -trépljem in strepáti -ám in strépljem dov. (á ȃ, ẹ́) z zamahovanjem, stresanjem odstraniti iz česa: iztrepala je drobtine s prta in ga ponovno pogrnila / večkrat iztrepati odeje ♪
35.      iztrepávati  -am nedov. (ȃ) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepavati prah iz jopice / čebele so pred žreli iztrepavale soparico iz panjev ♪
36.      képa  -e ž (ẹ́) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo masti; otiral se je s kepo konjske žime / črne kepe premoga kosi / sladkor je v kepah kepast / zmečkati kaj v kepo 3. kos sprijete prsti; gruda: na njivi tolče kepe; trda, velika kepa 4. v zvezi snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih: na mizi ima vazo s sneženimi kepami ♪
37.      képanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom ♪
38.      képast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kepo: kepasta zemlja / kepast premog ki je v kepah / na nebu so bili črni, kepasti oblaki kopasti ♪
39.      képati  -am nedov. (ẹ̄) metati kepe (snega): spet ga kepa; otroci se kepajo ♪
40.      klepáč  -a m (á) 1. kladivo za klepanje: tolči, udarjati s klepačem 2. ekspr. kdor kleplje: bil je dober klepač in kosec ♪
41.      klepálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje ♪
42.      klepálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom ♪
43.      klepálo  -a s (á) redko zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril ♪
44.      klepánje  -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
45.      klepár  -ja m (á) kdor z udarci kladiva oblikuje, obdeluje pločevino: že vrsto let je klepar / uči se za kleparja / krovski klepar; avto klepar avtoklepar ♪
46.      klepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt ♪
47.      klepárstvo  -a s (ȃ) obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt ♪
48.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
49.      krepak  gl. krepek ♪
50.      krépast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krepa: klobuk, ovit s krepastim trakom; krepasta obleka // ekspr. podoben krepu: imela je čisto krepaste lase ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226