Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epa (188-212)


  1.      separé  -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe ♪
  2.      separíranje  -a s (ȋ) glagolnik od separirati: separiranje premoga; naprave za separiranje ♪
  3.      separírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog ♪
  4.      sklepálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklepanje: sklepalni postopek ♦ lingv. sklepalni veznik priredni veznik za izražanje sklepa prej povedanega; sklepalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža sklep, izpeljan iz prvega ♪
  5.      sklépanec  -nca m (ẹ̑) etn. kovinski ženski pas zlasti pri gorenjski ljudski noši: prepasati se s sklepancem; srebrn sklepanec ∙ star. širok pas z medeninastim sklepancem z medeninasto zaponko ♪
  6.      sklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od sklepati: sklepanje obročev / sklepanje rok / sklepanje govorov z vzkliki / sklepanje kupčij, pogodb / sklepanje po govorjenju, podobnosti / učenec se je zmotil pri sklepanju, v sklepanju; logično sklepanje; sklepanje iz posameznega na splošno ♪
  7.      sklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. dajati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: sklepati obroče; člen se sklepa s členom // v zvezi z roka dajati, imeti končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: sklepati roke okoli vratu, na hrbtu; krčevito sklepati roke / od začudenja sklepati roke; med molitvijo sklepati roke imeti jih v položaju, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo 2. delati, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: sklepati čeljusti 3. delati, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijemali so se za roke in sklepali kroge / vojaške enote sklepajo obroč 4. končevati: sklepati govore z vzkliki / sklepati nov krog predavanj / na severni strani sklepa dolino skalna stena zapira / ekspr. sklepati svojo pot, svoje življenje umirati 5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja delati, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklepati med seboj, s kom dogovore, kupčije, pogodbe / ta sporazum že dolgo sklepajo / sklepati s sovražnikom mir; sklepati poznanstva, prijateljska razmerja 6. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem a) do mogočih, verjetnih dejstev: iz vsega tega so sklepali, da bo odpotoval; po govorjenju sklepam, da je tujec b) do novih spoznanj: da izračunamo, kdaj opravi isto delo petnajst delavcev, sklepamo takole; sklepa se po strogih logičnih pravilih / sklepati iz splošnega na posamezno 7. po končani obravnavi, razpravi določati, kar se hoče, želi narediti: sklepati o predlogu; sklepa se z večino glasov ● te gore sklepajo težko prehoden venec sestavljajo, tvorijo; ekspr. z družbo ga sklepajo tesne vezi povezujejo, družijo sklepáje: sklepaje koščene roke, je stala pred njim sklepajóč -a -e: sklepajoč roke, ga je poklical; sklepajoč iz znanega na neznano; sklepajoč po pismu, želijo, da pridete čimprej ♪
  8.      sklepáti  sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ́) z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp; nekoliko, ponovno sklepati ♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površino sklepán -a -o: sklepana kosa ♪
  9.      slepár  -ja m (á) ekspr. kdor goljufa, vara: izogibaj se ga, slepar je; pretkan slepar ♪
  10.      sleparíca  -e ž (í) sleparka: nasesti sleparici ♪
  11.      sleparíja  -e ž (ȋ) ekspr. goljufija, varanje: dobiti kaj s sleparijo / to je navadna sleparija ♪
  12.      slepáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila moža ● nar. dolenjsko fantje so šli sleparit (pod okno) vasovat ♪
  13.      slepárjenje  -a s (á) glagolnik od slepariti: sleparjenje kupcev / s sleparjenjem je pridobil veliko denarja ♪
  14.      slepárka  -e ž (á) ekspr. ženska, ki goljufa, vara: to je pretkana sleparka ♪
  15.      slepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sleparje ali sleparjenje: sleparski prodajalci / sleparska igra s kartami; sleparska kupčija ♪
  16.      slepárstvo  -a s (ȃ) ekspr. 1. lastnost sleparskega človeka: končno je spoznal sleparstvo teh ljudi 2. sleparjenje: bil je obsojen zaradi sleparstva ♪
  17.      stépa  -e ž (ẹ́) obširen travnat svet: potovati po stepi; azijske stepe; živalstvo step ♦ geogr. gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa ♪
  18.      stepálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se stepa: stepalni stroj; stepalna priprava ♪
  19.      stepálnik  -a m (ȃ) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: kupiti stepalnik; stepalnik in mešalnik / električni stepalnik; stepalnik za sneg; prim. iztepalnik ♪
  20.      stepálo  -a s (á) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: stepalo in žvrklja / stepalo za sneg ♪
  21.      stépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od stepati: stepanje beljakov, smetane / priprava za stepanje snega; prim. iztepanje ♪
  22.      stépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati s česa: stepati prah z obleke; stepati si sneg s plašča 2. redko mahati, otepati: stepal je okoli sebe in vpil / petelin stepa s perutmi 3. z udarjanjem, mešanjem povzročati, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepati beljake, smetano; stepati testo; stepati s kuhalnico, metlico / stepati sneg; prim. iztepati ♪
  23.      stepávati  -am nedov. (ȃ) redko stepati: stepavati smeti z obleke / stepavati beljake; prim. iztepavati ♪
  24.      strepati  ipd. gl. iztrepati ipd. ♪
  25.      šépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje ♪

   63 88 113 138 163 188 213 238 263 288  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA