Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

epa (13-37)



  1.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas
  2.      črepálo  -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano
  3.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
  4.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  5.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m () 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
  6.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] () pridevnik od departma 1: departmajske volitve
  7.      diskrepánca  -e ž () knjiž. nesoglasje, neskladnost, nasprotje: prišlo je do diskrepance med možnostmi in načrti; očitna diskrepanca; stilna diskrepanca; diskrepanca med solistom in dirigentom / junak se zaradi notranjih diskrepanc zlomi
  8.      diskrepánten  -tna -o prid. () knjiž. nesoglasen, neskladen, nasproten: diskrepantni interesi
  9.      doklepáti  -klépljem dov., doklêplji doklepljíte; doklêpal (á ẹ́) končati klepanje: končno je doklepal; doklepati koso
  10.      gépard  in gepárd -a m (ẹ̑; ) leopardu podobna stepska zver na visokih nogah: levi, gepardi in sloni
  11.      hépati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec)
  12.      hepatítis  -a m () med. vnetje jeter: imeti hepatitis; epidemični hepatitis
  13.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu
  14.      izpreparírati  -am dov. () biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali
  15.      iztepáč  -a m (á) loparju podobna (pletena) priprava za iztepanje: z iztepačem iztepsti prah iz obleke; z iztepačem udarjati po preprogi / plastični iztepač; iztepač iz trstike
  16.      iztepálen  -lna -o prid. () namenjen za iztepanje: obesiti preprogo na iztepalni drog; iztepalni stroj
  17.      iztepálnik  tudi stepálnik -a m () iztepač: udarjati z iztepalnikom po preprogi / električni iztepalnik za čiščenje preprog ◊ papir. priprava za pranje, čiščenje klobučevine pri strojih za izdelavo lepenke, kartona; prim. stepalnik
  18.      iztépanje  tudi stépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od iztepati: iztepanje obleke, preprog / drog za iztepanje; prim. stepanje
  19.      iztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo ● šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati
  20.      iztepávati  -am tudi stepávati -am nedov. () z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati
  21.      iztrépati  -am in strépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepati prah iz obleke / stoji na balkonu in iztrepa rjuhe
  22.      iztrepáti  -ám in -trépljem in strepáti -ám in strépljem dov., ẹ́) z zamahovanjem, stresanjem odstraniti iz česa: iztrepala je drobtine s prta in ga ponovno pogrnila / večkrat iztrepati odeje
  23.      iztrepávati  -am nedov. () z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepavati prah iz jopice / čebele so pred žreli iztrepavale soparico iz panjev
  24.      képa  -e ž (ẹ́) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo masti; otiral se je s kepo konjske žime / črne kepe premoga kosi / sladkor je v kepah kepast / zmečkati kaj v kepo 3. kos sprijete prsti; gruda: na njivi tolče kepe; trda, velika kepa 4. v zvezi snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih: na mizi ima vazo s sneženimi kepami
  25.      képanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA