Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ep (4.951-4.975)


  1.      koló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira ● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni ◊ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element ♪
  2.      kolobócija  -e ž (ọ́) pog., ekspr. 1. zmešnjava, zmeda, nered: nastala je kolobocija; s tem je povzročil veliko kolobocijo / kolobocija prvih vojnih dni // neprijetnosti, težave: imeti kolobocije s čim; prireditev se je nadaljevala kljub vsem kolobocijam 2. kar je neurejeno, nesistematično: njegovo pripovedovanje je bilo prava kolobocija; te kolobocije ne bo nihče bral ♪
  3.      kolón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni // pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti 2. redko kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone ♪
  4.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪
  5.      kolonizátor  -ja m (ȃ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja ♪
  6.      kolorádski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
  7.      kolovòz  -óza m (ȍ ọ́) 1. ozka, preprosta pot za vprežna vozila: v vas se pride po strmem, kamnitem kolovozu / kolovoz gre tik ob hiši 2. redko, s predlogom ustaljen način življenja, delovanja; kolesnica, tir: še zmeraj je v starih, zvoženih kolovozih ♪
  8.      kolóvrat  -a m (ọ̑) 1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom 2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati ◊ etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno ♪
  9.      kolumbárij  -a m (á) knjiž. zgradba ali zid, navadno pri krematoriju, z vdolbinami za shranjevanje žar: postaviti žaro s pepelom umrlega v kolumbarij ♪
  10.      kolúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo ♪
  11.      kóma 3 -e ž (ọ̑) astr. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep ♪
  12.      kómaj  vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem ♪
  13.      kómajda  prisl. (ọ̑) ekspr. komaj: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / ali pride? Komajda najbrž ne / v hribih je komajda skopnel sneg ♪
  14.      komandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komandirati: glasno komandiranje / komandiranje so zamenjali s prepričevanjem ♪
  15.      komandírati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena ∙ pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje // nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom 2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči komandírati se nižje pog. živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata komandíran -a -o: zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani ♪
  16.      kombinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
  17.      komédija  -e ž (ẹ́) 1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih ♦ lit. karakterna komedija // uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo 2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno 3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti ● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čimprej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne ♪
  18.      komentár  -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje ● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora ♪
  19.      komentátor  -ja m (ȃ) 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje 2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje ♪
  20.      komentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. napisati razlage, pojasnila k čemu: komentirati knjigo, tekst; zakonik je komentiralo pet juristov; izdajo so znanstveno komentirali / avtor je oddajo sam komentiral pojasnjeval, bral spremno besedilo 2. obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poročati o čem: premiere je list sproti komentiral; reporter je odlično komentiral nogometno tekmo / komentirati aktualne dogodke in probleme // nav. ekspr. izražati (svoje) mnenje, stališče: novico so povsod živahno komentirali / vedno kaj komentira govori, pojasnjuje komentíran -a -o: znanstveno komentirana izdaja poezij; komentirana glasbena oddaja ♪
  21.      komercialíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom ♪
  22.      komét  -a m (ẹ̑) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna ♪
  23.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
  24.      komité  -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
  25.      komód  prid. neskl. (ọ̑) pog. 1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod ∙ pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje 2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod komód prisl. zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri ♪

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA