Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ep (4.226-4.250)
- ìnadekváten -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: inadekvaten izraz; inadekvatno nadomeščanje podrtih stavb z novimi / inadekvaten odgovor neprimeren, neumesten ♦ biol. inadekvatni dražljaj dražljaj, ki čutnic navadno ne vzdraži ♪
- incidènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela: sestanek je minil brez incidentov; kongres je zmotil neprijeten incident / ekspr. imel je mučen incident s profesorjem prepir, spor // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: na tekmi je prišlo do nenavadnega incidenta / obmejni incident ♪
- ìndecénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodoben, neprimeren: indecentno vedenje / indecentna obleka nenavadna, opazna ♪
- ìndecéntnost -i ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodobno, neprimerno vedenje: žalila jih je njegova indecentnost ♪
- ìndeklinábile -a m (ȉ-ȃ) lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda ♪
- índeks -a m (ȋ) 1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati 2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov 3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks 4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se
nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov ◊ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov ♪
- indíc -a m (ȋ) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj ♦ jur. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva ♪
- indícija -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: za to ni dokazov, so pa indicije; pričakovati kaj na podlagi indicij ♦ jur. indic ♪
- indiferénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten ♪
- indijánček -čka m (ȃ) gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado: naročila si je indijančka ♪
- indijánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim ◊ meteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva ♪
- indikácija -e ž (á) 1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja 2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov / o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil ♪
- indikátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata ♪
- individuálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje 2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine / prodaja deviz za individualne turiste 3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah ◊ agr. individualno
kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; jur. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
individuálno prisl.: individualno delati, presojati, vzgajati; individualno utemeljene potrebe ♪
- individualizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest 2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog 3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo ◊ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev individualizírati se knjiž. ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in
kulturnih razmerah individualizíran -a -o: individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane ♪
- indolénca -e ž (ẹ̑) knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca // ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju ♪
- indolénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomaren, neprizadeven: indolenten delavec / na anketo so dobili samo nekaj precej indolentnih odgovorov // ravnodušen, brezbrižen: do literature je bil vedno indolenten / indolenten odnos ◊ med. indolentne otekle bezgavke bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke ♪
- inducírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. sklepati iz posameznega na splošno: pravilno inducirati / iz nekaterih pojavov inducirati pravila, resnice // redko povzročati, vzbujati: dogodki so inducirali poseben razvoj; inducirati čustva 2. elektr. vzbujati električno napetost s spreminjanjem magnetnega pretoka: inducirati napetost v tuljavi inducíran -a -o: inducirani tok tok, ki ga povzroči inducirana napetost v električnem krogu; inducirana napetost; inducirane spremembe ♪
- indúkcija -e ž (ú) 1. knjiž. sklepanje iz posameznega na splošno: pri pouku uporabljati indukcijo; priti do zaključkov z indukcijo; indukcija in dedukcija 2. elektr. pojav, pri katerem nastane električna napetost zaradi spreminjanja magnetnega pretoka: izkoriščati indukcijo / lastna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; medsebojna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi ◊ mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število ♪
- induktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: induktivni postopek; induktivna metoda; induktivno sklepanje / induktivni padec napetosti; induktivna upornost; induktivno segrevanje indukcijsko segrevanje induktívno prisl.: induktivno presojati, sklepati ♪
- infiltrácija -e ž (á) 1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala ♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij 2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva ♪
- infiltrát -a m (ȃ) med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina: neboleč infiltrat / kožni, pljučni infiltrat // snov, ki prepoji tkivo ♪
- infiltrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. (prikrito) širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati: infiltrirati sumljive ideje; v mesto je sovražnik infiltriral vohune in diverzante; tuj kapital se je infiltriral v gospodarstvo ♦ voj. sovražne enote se infiltrirajo v ozadje 2. med. prepajati s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltrirati tkivo infiltríran -a -o: infiltrirane ideje; infiltrirano tkivo ♪
- influénca -e ž (ẹ̑) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence ◊ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja ♪
- informácija -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske
zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326