Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ep (2.426-2.450)


  1.      atómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države ● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica ◊ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu ♪
  2.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
  3.      àufbíks  tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo! ♪
  4.      ávnojski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade ♪
  5.      ávstroslavíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist ♪
  6.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
  7.      ávto  -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
  8.      ávtobiografíja  -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije ♪
  9.      avtodafé  -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe ♪
  10.      avtografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko ♪
  11.      avtokláv  -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
  12.      avtokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje ♪
  13.      avtomobíl  -a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil ♪
  14.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
  15.      avtonomízem  -zma m (ȋ) politično gibanje za avtonomijo: avtonomizem se je čedalje bolj krepil ♪
  16.      ávtopopravljálnica  in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma ♪
  17.      avtopsíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla ♪
  18.      avtotipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
  19.      avtotomíja  -e ž (ȋ) zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke ♪
  20.      ávtovakcína  -e ž (ȃ-ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega ♪
  21.      azbésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki; azbestna cev; azbestna lepenka; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken ♪
  22.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
  23.      azíl  -a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi ♪
  24.      ažúrnost  -i ž (ȗ) adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost ♪
  25.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA