Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ep (2.301-2.325)


  1.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši ♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši ♪
  2.      akúten  -tna -o prid., akútnejši (ȗ) 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča ♪
  3.      akvamarín  -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom ♪
  4.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
  5.      albumínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo ♪
  6.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike ♪
  7.      alelúja  -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč ♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč ♪
  8.      álga  -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge ♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae ♪
  9.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
  10.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  11.      alkíden  -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil ♪
  12.      alónža  -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve ♪
  13.      alpínum  -a m (ȋ) alpinetum: lepo urejen alpinum ♪
  14.      álpski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum ◊ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje ♪
  15.      altostrátus  -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km ♪
  16.      amandmá  -ja m (ȃ) dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika ♪
  17.      amaránt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
  18.      amatêr  -ja m (ȇ) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev ♪
  19.      amaterízem  -zma m (ȋ) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma ♪
  20.      amatêrstvo  -a s (ȇ) ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo ♪
  21.      ámažnik  -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki ♪
  22.      ambasáda  -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade ♪
  23.      ambasádor  -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini ♪
  24.      améba  -e ž (ẹ̑) zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami; grižna ameba ♪
  25.      amerikánec  -nca m (ȃ) pog. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA