Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ep (2.026-2.050)



  1.      teptálnik  -a [tudi tǝp] m () teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom
  2.      teptánje  -a [tudi tǝp] s () glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic
  3.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov.) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana
  4.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [s] prid. (ẹ̑; ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce
  5.      tolstorépka  -e [s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke
  6.      trèp  trêpa m ( é) nar. neumen, nespameten človek: ta je pravi trep
  7.      trepák  -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak
  8.      trepálka  -e ž () nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke
  9.      trepálnica  -e ž () dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke
  10.      trepálničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob
  11.      trepálnik  -a [tudi n] m () nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah
  12.      trepanácija  -e ž (á) glagolnik od trepanirati: sledovi trepanacij na lobanjah
  13.      trépang  -a m (ẹ̑) gastr. kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev: jesti trepang
  14.      trepanírati  -am dov. in nedov. () med., navadno v zvezi z lobanja, zob odpreti: trepanirati lobanjo, zob / žarg. trepanirati bolnika
  15.      trépati  -am nedov. (ẹ̑) (hitro) zapirati in odpirati oči: gledal je, ne da bi trepal / trepati z očmi / trepati s trepalnicami / veke so ji trepale od utrujenosti
  16.      trepáti  -ám in trépljem nedov., ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami
  17.      trepèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni ● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom
  18.      trepetánje  -a s () glagolnik od trepetati: trepetanje bolnikovih rok / trepetanje listov v vetru; trepetanje plamenov, snežink; trepetanje soparnega zraka / trepetanje zvokov pod oboki
  19.      trepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi trepetáje: trepetaje vstopiti trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba
  20.      trepetàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah // tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami 2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav
  21.      trepetávka  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk
  22.      trepetávost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti
  23.      trepêtec  -tca m (é) knjiž. trema: premagati trepetec; loteval se ga je premierski trepetec
  24.      trepetlíka  -e ž (í) drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika
  25.      trepetlíkati  -am nedov. () ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA