Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ep (201-225)


  1.      čepún  -a m (ȗ) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun ♪
  2.      čepúr  -ja m (ú) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: Nato je pokril koso s travo, odpasal čepur in ga zaril v zemljo (A. Novačan) ♪
  3.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
  4.      črèp  medm. (ȅ) posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda ♪
  5.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas ♪
  6.      črepálo  -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano ♪
  7.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil ♪
  8.      črepíca  -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec ♪
  9.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
  10.      črepínjak  -a m (ȋ) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden ♪
  11.      črepínjski  -a -o prid. (ȋ) zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
  12.      črépnja  -e ž (ẹ̑) etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh ♪
  13.      črepóvje  -a s (ọ̑) nar. kuhinjska posoda: Vdiralci niso našli mnogo .. nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja (Prežihov) ♪
  14.      črnorép  in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš ♪
  15.      debelorép  in debelorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima debel rep: čreda debelorepih ovc ♪
  16.      dekrepíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. onemogel, izžit: dekrepiden alkoholik ♪
  17.      dekrepíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž., redko onemogel, izžit ♪
  18.      depandánsa  -e ž (ȃ) stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši ♪
  19.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m (ȃ) 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike ♪
  20.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] (ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve ♪
  21.      depedikulácija  -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo ♪
  22.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela ♪
  23.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo ♪
  24.      depéša  -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: iz brigad in odredov so prihajale depeše; dešifrirati, poslati depešo; nujna, telegrafska depeša; depeša glavnega štaba ♪
  25.      depéšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na depešo: depešno sporočilo ♦ voj. depešno povelje ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA