Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ep (1.651-1.675)
- razčepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako
razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
- razklépati -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
- razklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli ♪
- razlepíti in razlépiti -im, tudi razlépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti, da kaj ni več zlepljeno: razlepiti zlepljeni znamki ♪
- razrepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
- razščepériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) dobiti pokončno, štrleče perje: vrabec se je razščeperil ♪
- raztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi; raztepati okrog sebe ♪
- raztepênec -nca m (é) ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence ♪
- raztêpsti -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr. raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah raztepèn -êna -o: po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna
vojska; raztepeno jajce ∙ star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen ♪
- razteptáti -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive razteptán -a -o: razteptan sneg; razteptana tla ♪
- razžveplánje -a s (ȃ) glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla ♪
- razžvepláti -ám dov. (á ȃ) metal. odstraniti, odvzeti žveplo iz raztaljene kovine: razžveplati grodelj ♪
- rdečepérka -e ž (ẹ̑) zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus ♪
- rdečepólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rdeče polti: sosed je precej rdečepolt ♪
- rdečerépka -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
- recépcija -e ž (ẹ́) 1. oddelek za sprejemanje gostov, strank, zlasti v hotelu, bolnici: voditi recepcijo; delati v recepciji; hotelska, zdraviliška recepcija; vodja recepcije / recepcija za udeležence pohoda je na stadionu // prostor ali del prostora, kjer je tak oddelek: zakleniti recepcijo; okence, pult recepcije 2. knjiž. prevzem, sprejem: recepcija tujih pravnih norm / recepcija modernih tokov v umetnosti / recepcija knjige pri bralcih je bila ugodna ♪
- recépcijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na recepcija 1: recepcijska pisarna / recepcijska služba ♪
- recépcijski in recepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) knjiž. prevzemen, sprejemen: recepcijska literarna strast ♪
- recepcionêr -ja m (ȇ) publ. receptor: hotelski recepcioner ♪
- recepís -a m (ȋ) adm. potrdilo o prejemu pošiljke: podpisati poštarju recepis ♪
- recépt -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ ē) 1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept 2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept // navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti 3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih ♪
- receptár -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja ♪
- recépten in recêpten -tna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na recept: receptni obrazec / receptna knjiga ♪
- receptírati -am nedov. in dov. (ȋ) farm. izdelovati zdravila po zdravnikovem receptu: farmacevt je začel receptirati ♪
- receptíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. nanašajoč se na sprejemanje gostov, strank; sprejemen: receptivni oddelek / receptivna hotelska služba 2. nanašajoč se na sprejemanje, prevzemanje; sprejemljiv, dovzeten: ta človek je precej receptiven / receptivne in ustvarjalne sposobnosti ◊ tur. receptivni turizem turizem, usmerjen zlasti v privabljanje, pridobivanje gostov ♪
1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751