Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

enoperka (1)

1.      enopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka ♪