Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
enokaličnica (2)
- ênokalíčnica -e ž (ē-ȋ) nav. mn., bot. rastlina, ki ima v kalčku en klični list: enokaličnice in dvokaličnice ♪
- eno... ali êno... in eno... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na število ena: enoceličar, enodelen, enokaličnica, enoleten, enosedežen, enostranski / enoumen ♪