Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

enodomen (1)

1.      ênodómen  -mna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina ♪