Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

enka (376-400)


  1.      hárfa  -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
  2.      hemi...  predpona v sestavljenkah nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera ♪
  3.      hiper...  ali híper... predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipermoderen; hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen ♪
  4.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
  5.      hostésa  -e ž (ẹ̑) turistična, gostinska uslužbenka, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije: prijazna hostesa ♪
  6.      hríbski  -a -o prid. (ȋ) hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica ♪
  7.      hrúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hrušev les; hruševo drevje / hruševi krhlji / hrušev sok; hruševa voda ♦ agr. hrušev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hruševa pršica pršica, ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik ♪
  8.      hrúšica  -e ž (ȗ) hruškica: otresti hrušico; drobna hrušica ◊ bot. šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrušica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari ♪
  9.      igálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) bot. zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti; Blagajev volčin ♪
  10.      ígla  -e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla ∙ ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren // tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec / izžiganje tkiva z iglo 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica: borove igle 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle // odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel ◊ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis ♪
  11.      íglica  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica 2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice ◊ meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone ♪
  12.      ìn...  predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ) za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen ♪
  13.      in...  predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import ♪
  14.      ínfra...  predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje stanja pod običajno mejo, mero: infrardeč; infrazvok, infražarki; infrastruktura ♪
  15.      inštitútka  tudi institútka -e ž (ȗ) zastar. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: mlade inštitutke; zardel je kot kaka inštitutka ♪
  16.      inteligêntka  in inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja ♪
  17.      inter...  ali ínter... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: intercelularen, interglacial, interlinearen, interplanetaren 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: interkonfesionalen, internacionalen 3. za izražanje vstavljanja, vrivanja v kaj: interfoliirati, interpolacija ♪
  18.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  19.      italijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja ◊ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko ♪
  20.      iz...  ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z... ♪
  21.      izlétnica  -e ž (ẹ̑) udeleženka izleta: skupina izletnic ♪
  22.      izolíren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se izolira: izolirna obloga; pred visoko temperaturo ga je varovala posebna izolirna plast v obleki; izolirna snov / izolirni postopek; izolirna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom ◊ elektr. izolirni trak trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; izolirna cev cev za električno napeljavo; izolirne klešče klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; izolirne rokavice rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; izolirno olje; med. izolirna soba soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo ♪
  23.      izpeljánka  -e ž (á) 1. lingv. (nova) beseda, narejena iz podstave s pripono: pridevniška izpeljanka; izpeljanka iz glagola; sestavljenke in izpeljanke 2. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo; izvedenka: nova izpeljanka dirkalnega avtomobila 3. knjiž., redko sklep, zaključek: ne bo odgovarjal le za te nepravilnosti, ampak tudi za vse druge, taka je enostavna izpeljanka iz povedanega ♪
  24.      izpod...  ali izpod... in spod... ali izpod... tudi spod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: izpodbiti, izpodkopati, izpodžagati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izpodjeda, izpodkop 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izpodneben, izpodnebnik; prim. spod... ♪
  25.      ízven...  [vǝn in ven] predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje položaja a) ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora: izvenbibličen, izvenbolničen, izvenevropski b) ki ni v mejah določenega časa: izvensezonski c) ki ni v mejah določenega pojma: izvenarmaden, izvenblokovski, izvenparlamentaren, izvenšolski, izvenzakonski ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA