Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

enka (26-50)



  1.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko
  2.      efénka  -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko
  3.      glájenka  in glajênka -e ž (; é) kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča
  4.      gojênka  -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama
  5.      golénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje
  6.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae
  7.      grénkast  in grênkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) nekoliko grenek: mleko z grenkastim okusom / odgovorila je z grenkastim nasmehom
  8.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol ogljikove kisline
  9.      hránjenka  -e ž (á) ženska oblika od hranjenec
  10.      izgubljênka  tudi zgubljênka -e ž (é) 1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk 2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke
  11.      izóbčenka  -e ž (ọ̄) rel. ženska, ki je izključena iz cerkve: položaj izobčenke // ekspr. ženska, ki je izključena iz kake skupnosti sploh: prenehali so se družiti z izobčenko
  12.      izobráženka  -e ž () ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj: zbrale so se izobraženke in predstavnice različnih slojev
  13.      izposójenka  tudi sposójenka -e ž (ọ́) lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: romanske, slovanske izposojenke; izposojenke iz nemščine; tujke in izposojenke
  14.      izpríjenka  tudi spríjenka -e ž () ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami
  15.      izséljenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od izseljenec: jugoslovanske izseljenke
  16.      izvédenka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: izvedenka za mladinsko psihologijo
  17.      izvedênka  -e ž (é) 1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo: nova izvedenka tega avtomobila ima močnejši motor; v prodaji je izboljšana izvedenka dostavnega avtomobila; francoska izvedenka reaktivnega letala / športna izvedenka avtomobila izvedba 2. lingv. beseda, narejena iz podstave s pripono; izpeljanka: pridevniška izvedenka; izvedenka iz glagola
  18.      izvóljenka  -e ž (ọ́) 1. ženska, ki je izvoljena: izvoljenka z lepotne tekme 2. star. dekle, zaročenka: šel je na ples s svojo izvoljenko / izvoljenka njegovega srca
  19.      izvŕženka  -e ž () slabš. nemoralna, pokvarjena ženska: družiti se z izvrženkami
  20.      ječménka  -e ž (ẹ̄) 1. redko ječmenova slama: kup ječmenke 2. knjiž. ječmenova moka: na žrmljah zmleta ječmenka 3. agr. zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve: petrovke in ječmenke
  21.      jeklénka  -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke
  22.      jelénka  -e ž (ẹ̄) redko košuta: mlade jelenke ◊ bot. gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Athamanta
  23.      jesénka  -e ž (ẹ́) agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke
  24.      jetrénka  -e ž (ẹ̄) min. cinober, ki vsebuje še organske snovi: kopati jetrenko
  25.      káznjenka  -e ž () ženska oblika od kaznjenec: stražiti kaznjenke

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA