Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
enka (26-50)
- edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
- efénka -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko ♪
- glájenka in glajênka -e ž (ȃ; é) kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča ♪
- gojênka -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama ♪
- golénka -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje ♪
- goloseménka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae ♪
- grénkast in grênkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) nekoliko grenek: mleko z grenkastim okusom / odgovorila je z grenkastim nasmehom ♪
- hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
- hránjenka -e ž (á) ženska oblika od hranjenec ♪
- izgubljênka tudi zgubljênka -e ž (é) 1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk 2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke ♪
- izóbčenka -e ž (ọ̄) rel. ženska, ki je izključena iz cerkve: položaj izobčenke // ekspr. ženska, ki je izključena iz kake skupnosti sploh: prenehali so se družiti z izobčenko ♪
- izobráženka -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj: zbrale so se izobraženke in predstavnice različnih slojev ♪
- izposójenka tudi sposójenka -e ž (ọ́) lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: romanske, slovanske izposojenke; izposojenke iz nemščine; tujke in izposojenke ♪
- izpríjenka tudi spríjenka -e ž (ȋ) ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami ♪
- izséljenka -e ž (ẹ́) ženska oblika od izseljenec: jugoslovanske izseljenke ♪
- izvédenka -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: izvedenka za mladinsko psihologijo ♪
- izvedênka -e ž (é) 1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo: nova izvedenka tega avtomobila ima močnejši motor; v prodaji je izboljšana izvedenka dostavnega avtomobila; francoska izvedenka reaktivnega letala / športna izvedenka avtomobila izvedba 2. lingv. beseda, narejena iz podstave s pripono; izpeljanka: pridevniška izvedenka; izvedenka iz glagola ♪
- izvóljenka -e ž (ọ́) 1. ženska, ki je izvoljena: izvoljenka z lepotne tekme 2. star. dekle, zaročenka: šel je na ples s svojo izvoljenko / izvoljenka njegovega srca ♪
- izvŕženka -e ž (ȓ) slabš. nemoralna, pokvarjena ženska: družiti se z izvrženkami ♪
- ječménka -e ž (ẹ̄) 1. redko ječmenova slama: kup ječmenke 2. knjiž. ječmenova moka: na žrmljah zmleta ječmenka 3. agr. zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve: petrovke in ječmenke ♪
- jeklénka -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke ♪
- jelénka -e ž (ẹ̄) redko košuta: mlade jelenke ◊ bot. gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Athamanta ♪
- jesénka -e ž (ẹ́) agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke ♪
- jetrénka -e ž (ẹ̄) min. cinober, ki vsebuje še organske snovi: kopati jetrenko ♪
- káznjenka -e ž (ȃ) ženska oblika od kaznjenec: stražiti kaznjenke ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226