Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
enka (101-125) 
- obéšenka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od obešenec: rešiti obešenko ♪
- obrénkati -am dov. (ẹ̑) ekspr. ošteti, ozmerjati: obrenkala ga je zaradi njegove brezbrižnosti; pošteno jih je obrenkal ♪
- obsédenka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od obsedenec: opazovati obsedenko ♪
- obsójenka -e ž (ọ́) ženska oblika od obsojenec: odpeljati obsojenko iz dvorane ♪
- obstreljênka -e ž (é) ženska oblika od obstreljenec: obstreljenci in obstreljenke ♪
- obtóženka -e ž (ọ́) ženska oblika od obtoženec: obtoženka krivde ni hotela priznati ♪
- odbrénkati -am dov. (ẹ̑) 1. prenehati brenkati: ko je kitarist odbrenkal, so mu poslušalci zaploskali / odbrenkati pesem // ekspr. reči, povedati: odbrenkal mu je, kar je imel na srcu / odbrenkati govor, predavanje 2. ekspr. narediti, opraviti: hči je že odbrenkala srednjo šolo / odbrenkati službo, študij, vojaški rok 3. ekspr. plačati, poravnati: odbrenkal mu je tistih nekaj tisočakov ● slabš. ne bo več dolgo, kmalu bo odbrenkal umrl; ekspr. pri njej je dokončno odbrenkal ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več; ekspr. tudi njemu bo odbrenkalo ne bo imel vedno take sreče, takega uspeha kot zdaj ♪
- odklénkati -am dov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. nav. ekspr. prenehati klenkati: zvon je odklenkal 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega položaja, uspešnosti: takim ljudem je zdaj odklenkalo; v tej službi ji je odklenkalo / kolonializmu je odklenkalo / zimi je odklenkalo zima je minila ● ekspr. odklenkalo mu je, jutri ga bomo pokopali umrl je; ekspr. pri njej mu je odklenkalo ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več ♪
- oglénka -e ž (ẹ̄) v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje: greti se ob oglenki ♪
- okúženka -e ž (ȗ) nav. ekspr. okužena ženska: izogibati se okuženk; pregledati okuženke ♪
- oljénka -e ž (ẹ̄) svetilka na olje: na kljuki je visela oljenka / oljenka je medlo razsvetljevala prostor ♪
- omožênka -e ž (é) ekspr. poročena ženska: ima razmerje z omoženko; samske in omoženke ♪
- onesvéščenka -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki ♪
- opletênka tudi opleténka -e ž (é; ẹ́) knjiž., redko pletenka: spiti opletenko vina ♪
- osámljenka -e ž (ȃ) ženska oblika od osamljenec: zapuščena osamljenka ♪
- ostríženka -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske ♪
- osúmljenka -e ž (ȗ) ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke ♪
- osvobojênka -e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke ♪
- ovsénka -e ž (ẹ̄) agr. poletna hruška rumenkaste ali rjaste barve: ječmenke, petrovke in ovsenke ♪
- páljenka -e ž (á) zastar. žganje: steklenica paljenke / češnjeva paljenka ♪
- pečénka -e ž (ẹ́) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka ∙ žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico ♪
- pečénkar -ja m (ẹ̑) 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu // nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar ♪
- pénkalo tudi penkálo -a s (ẹ̑; á) žarg. nalivno pero: posodi mi penkalo ♪
- peščénka -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
- pisménka tudi písmenka -e ž (ẹ̄; ȋ) knjiž. črka: težko bere majhne pismenke / male, vélike pismenke; tiskana pismenka // pisni znak, grafično znamenje: skušali so razbrati skrivnostne pismenke; kitajske pismenke ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
