Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

endemit (2)



  1.      endemít  -a m () biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič
  2.      endém  -a m (ẹ̑) biol. endemit: med rastlinami v naših gorah je precej endemov




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA