Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

encim (32)


  1.      encím  -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator: prebavni encimi; delovanje encimov ♪
  2.      encimátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na encim: encimatske spremembe v živilu; encimatsko delovanje ♪
  3.      encímski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija ♪
  4.      amiláza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  5.      cimáza  -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
  6.      čímža  -e ž (ȋ) 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem ♪
  7.      dekstrín  -a m (ȋ) kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob: v ustih se začne presnavljati škrob v sladkor in dekstrin; pražen dekstrin; lahko prebavljivi dekstrin ♪
  8.      diastátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na diastazo: diastatični encim ♪
  9.      diastáza  -e ž (ȃ) kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor; amilaza ♪
  10.      fermènt 1 -ênta m (ȅ é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju ♪
  11.      fermentácija  -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka ♪
  12.      katalítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti ♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem ♪
  13.      kvasílo  -a s (í) zastar. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: prebavno kvasilo ♪
  14.      kvasína  -e ž (í) knjiž. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: tvorba kvasin ♪
  15.      kvásovka  -e ž (ȃ) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila z encimi, ki povzročajo alkoholno vrenje: delovanje kvasovk; skrbno gojene kulture kvasovk in bakterij / glive kvasovke / pivska kvasovka ki povzroča spremembo slada v pivo; vinska kvasovka ki povzroča spremembo mošta v vino ♪
  16.      lipáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj maščobe v glicerol in maščobne kisline ♪
  17.      maltáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka ♪
  18.      oksidáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom: uničevati oksidaze ♪
  19.      pepsín  -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
  20.      povrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat vreti: kava ne sme povrevati ◊ biol., kem. spreminjati organske snovi z delovanjem encimov povrévati se in povrévati z vretjem se porabljati: voda se povreva ♪
  21.      prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane) ♦ anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana ♪
  22.      prevréti  -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti ◊ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končano prevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt ♪
  23.      proteáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze ♪
  24.      ptialín  -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  25.      razgradíti  -ím dov., razgrádil (ȋ í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov ♪

1 26  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA