Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

en ko (83-107)


  1.      kôcast  -a -o prid. (ó) 1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo 2. redko velik, cunjast: kocaste snežinke ♪
  2.      kóckar  -ja m (ọ̑) igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / redko goljuf in kockar hazarder ♪
  3.      kodéljast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben kodelji: kodeljast šop las ♪
  4.      kódrast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste ♪
  5.      kodrolášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od kodrolasec: razposajen kodrolašček ♪
  6.      kokodák  -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak // redko kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak ♪
  7.      kokošnják  -a m (á) zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku ♪
  8.      koláčast  -a -o prid. (á) podoben kolaču: predmet kolačaste oblike ♪
  9.      kôlast  -a -o prid. (ó) ekspr. podoben kolu: kolaste črke / visok kolast fant ♪
  10.      kólc  -a [u̯c] m (ọ̑) glas, ki nastane pri kolcanju: slaboten kolc ♪
  11.      koledár  -ja m (á) 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja ♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let // knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin ♪
  12.      kolektív  -a m (ȋ) skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorji ∙ ekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi ♪
  13.      kolésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben kolesu: kolesast predmet; okoli jedra se naredi kolesasta kepa ♪
  14.      koléšček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu prepočasi vrtijo je nekoliko čudaški; pog., šalj. en kolešček v glavi ima preveč, mu manjka je nekoliko čudaški 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: za prst debeli koleščki žemlje / dodati nekaj koleščkov hrena / zrezati klobaso, korenje na koleščke ♪
  15.      kóliko  prisl. (ọ̄) 1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; neustalj. na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko 2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta ♪
  16.      kolobárčast  -a -o prid. (á) podoben kolobarju: na steno je padala kolobarčasta senca / kolobarčasta tvorba ♦ anat. kolobarčasti hrustanec hrustanec grla v obliki pečatnega prstana kolobárčasto prisl.: krožne mišice kolobarčasto zapirajo različne telesne odprtine ♪
  17.      kolobárjast  -a -o prid. (á) podoben kolobarju: kolobarjasti gumbi / kolobarjast prerez ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk mrk, pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca ♪
  18.      kolókvij  -a m (ọ́) 1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah: opraviti kolokvij / pismeni kolokvij 2. organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi, navadno v manjšem obsegu: dvodnevni kolokvij slovenskih arheologov; mednarodni kolokvij 3. knjiž., redko pogovor, zlasti o čem pomembnem: imela sta važen kolokvij ♪
  19.      kolorít  -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
  20.      kolosèk  in kolosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zastar. kolesnica, tir: od dežja razmočen kolosek / nobena stvar ga ni vrgla iz starega koloseka ♪
  21.      kolútast  -a -o prid. (ȗ) podoben kolutu: kolutast predmet; kolutasta tuljava ♦ avt. kolutasta zavora kolutna zavora ♪
  22.      kolútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec ♪
  23.      kómajda  prisl. (ọ̑) ekspr. komaj: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / ali pride? Komajda najbrž ne / v hribih je komajda skopnel sneg ♪
  24.      kománden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem ◊ navt. komandni most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto ♪
  25.      komasácija  -e ž (á) združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks: izvesti komasacijo in arondacijo; komasacija gozdov; zakon o komasaciji / komasacija zemljišč ♪

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA