Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

empirist (6)

1.      empiríst  -a m (ȋ) filoz. predstavnik empirizma: bil je eden prvih empiristov; skrajni empiristi ♪
2.      empirístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na empiriste ali empirizem: empiristična filozofija / empiristično stališče ♪
3.      empírik  -a m (í) 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik 3. filoz. empirist: čist empirik ♪
4.      pozitivíst  -a m (ȋ) 1. filoz. predstavnik pozitivizma: empiristi in pozitivisti 2. kdor se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: bil je pozitivist, zato tega ni mogel sprejeti ♪
5.      racionalíst  -a m (ȋ) 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi ♪
6.      senzualíst  -a m (ȋ) pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi ♪