Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

emanacija (4)


  1.      emanácija  -e ž (á) 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti // kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami ♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron ♪
  2.      emanacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od emanacija: emanacijski proces ♪
  3.      rádijev  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radij2: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon ♪
  4.      tórijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na torij: torijeva nahajališča / torijeva emanacija toron ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA