Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ekspeditiven (2)

1.      ekspeditíven  -vna -o prid. (ȋ) sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje ekspeditívno prisl.: vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno ♪
2.      nèekspeditíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje nèekspeditívno prisl.: reševati prošnje zelo neekspeditivno ♪