Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (6355)

1.      égo  m neskl. (ẹ̑) knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego ♪
2.      egocéntričen  tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični ♪
3.      egocéntričnost  tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz ♪
4.      egocéntrik  tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik ♪
5.      egocentrízem  -zma m (ȋ) težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost ♪
6.      egoíst  -a m (ȋ) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist ♪
7.      egoístičen  -čna -o prid. (í) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev egoístično prisl.: egoistično vzgojeni otroci ♪
8.      egoístka  -e ž (ȋ) egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka ♪
9.      egoízem  -zma m (ȋ) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih ♪
10.      egotízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije ♪
11.      alegóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela ♪
12.      alegóričnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame ♪
13.      alegoríja  -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage ♪
14.      alegórika  -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika ♪
15.      alegorizácija  -e ž (á) knjiž. alegorično prikazovanje: iz antike prevzeta alegorizacija števil ♪
16.      álter égo  m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego ♪
17.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
18.      bégoma  prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
19.      begónija  -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
20.      begosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec ♪
21.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
22.      bégovica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
23.      bégovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje ♪
24.      bregovít  -a -o prid. (ȋ) poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu ♪
25.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226