Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (81-105)

81.      negoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
82.      negoválnica  -e ž (ȃ) avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica ♪
83.      negovánček  -čka m (á) nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo // razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček ♪
84.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
85.      negovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negovati: negovanje bolnika / negovanje telesa / negovanje učenčevega izražanja; negovanje jezika / negovanje prijateljskih odnosov ♪
86.      negovánka  -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
87.      negovánost  -i ž (á) lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost ♪
88.      negováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
89.      nègovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik ♪
90.      nènegován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd ♪
91.      nèpregôren  in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi ♪
92.      nèpregorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) teh. v ognju obstojen: nepregorljiva opeka ♪
93.      neutégoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil ♪
94.      njegóv  in njegòv -óva -o zaim. (ọ́; ȍ ọ́) 1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor: njegov avtomobil; grad in njegovi stolpi; hiša, podobna njegovi; pes in njegova hišica; njegova pipa / njegov nos; njegovo čelo 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njegov ponos, talent; gradbeni material in njegova visoka cena; njegove misli; v primeri z njegovo željo je tvoja skromna // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: njegov položaj; šport in njegov pomen v telesni kulturi; njegova čast ne bo trpela; njegova mladost, navzočnost; premog in njegova uporaba 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe: njegov oče; njegovi predniki, rojaki; njegova družina / njegovi prijatelji 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: hrast in njegov les; njegov ukaz, vpliv; sadovi njegovega dela 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njegov avtobus že čaka; ekspr. spet slab red v tej njegovi matematiki; pogosto ga muči njegova naduha; ne ve, kje je njegovo mesto 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njegov Francek mu je vse na svetu; Minka je vsa njegova 7. v nekaterih državah izraža spoštovanje: njegova ekscelenca; njegovo kraljevsko veličanstvo ● pog. plavolaske so njegov tip ustrezajo njegovemu okusu, predstavam; ekspr. otrok je čisto njegov njemu podoben; ekspr. otrok je razposajen, vsa hiša je njegova v hiši dela, kar hoče; je zelo razposajen; pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; prisl.: vse naj bi bilo po njegovo po njegovem okusu, volji; sam.: vsi njegovi so pomrli njegovi bližnji sorodniki; pog. njegova je zmeraj bolehna njegova žena; pog. njegova bo obveljala njegova odločitev; pog. spet ena (od) njegovih njegovih domislic, muh; hiša stoji na njegovem na njegovem svetu; vse naj bi bilo po njegovem po njegovem okusu, volji; po njegovem to ne drži po njegovem mnenju; prim. njen, njihov, njun ♪
95.      oblegoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oblega: oblegovalci so zavzeli trdnjavo / ekspr. vztrajni oblegovalci deklet ♪
96.      oblegoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obleganje: oblegovalna taktika / oblegovalna armada / oblegovalni oven v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov ♪
97.      obregováti se  -újem se nedov. (á ȗ) ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: vsi se obregujejo ob fanta; obregovali so se ob delo komisije / obregovati se nad obrtniki jeziti se 2. nejevoljno, zadirčno govoriti: gospodinja se že spet obreguje; kako je len, se je obregovala ♪
98.      odtegoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki odmika del okončine: odtegovalka in pritegovalka ♪
99.      odtegovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odtegovati: odtegovanje obresti / odtegovanje podpore / to je dokaz odtegovanja dolžnostim ♪
100.      odtegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati: odtegovati roko 2. delati, povzročati, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga odteguje otrokom; odtegovati se družbi b) ne dela več česa: odtegovati koga od dela c) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: tožila je, da ji odteguje otroke; odtegovati se drug drugemu; čutil je, da se mu prijatelj počasi odteguje č) ni več pod vplivom koga: odtegovati mladino slabi družbi / odtegovati negativnemu vplivu slabih filmov 3. zmanjševati izplačilo za določen znesek: odtegovati od osebnih dohodkov; odtegujejo mu za nakup pralnega stroja; vračal bi v obrokih in odtegovali bi mu pri obračunih 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehavanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegovati pomoč; začela mu je odtegovati naklonjenost ni mu bila več naklonjena ● knjiž. plevel odteguje zemlji hranljive snovi jemlje; knjiž. odtegovala je oči njegovemu pogledu ni se hotela spogledati z njim; knjiž. odtegovati komu poglede ne hoteti gledati ga odtegováti se knjiž. izogibati se, izmikati se: dolgo se je odtegoval vojaški službi / odtegovati se plačevanju prispevkov, sodelovanju ● knjiž. človek je tak, da išče, kar se mu odteguje kar se težko dobi, doseže; knjiž. ta delec se odteguje opazovanju se ne da opazovati ♪
101.      onégov  -a -o zaim. (ẹ̄) star. tisti, oni: včeraj se je oglasil onegov iz Zaplane ♪
102.      pòdkategoríja  -e ž (ȍ-ȋ) kar ima v okviru kake skupine, vrste enake, podobne značilnosti; podskupina, podvrsta: razdeliti v kategorije in podkategorije; podkategorija pojmov ♪
103.      potegón  -a m (ọ̑) 1. dolgin: vsi fantje so bili potegoni 2. star. postopač, potepuh: poulični potegoni ♪
104.      potegónka  -e ž (ọ̑) dolginka: mimo njega je šla sosedova potegonka ♪
105.      potegónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potegone: potegonsko in shujšano telo / ta potegonski lenuh ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206