Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (4.976-5.000)


  1.      spénjati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji ♪
  2.      spéstovati  -ujem in spestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi: veliko otrok je spestovala 2. s pretirano skrbjo razvaditi: fanta je čisto spestovala ♪
  3.      spéšnost  -i ž (ẹ́) 1. star. hitrost, urnost: stekel je, ker je vedel, da je od njegove spešnosti odvisna rešitev 2. zastar. uspešnost: spešnost pri delu ♪
  4.      spét  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl ∙ podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal 2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne // izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati // izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne ♪
  5.      spèv  in spév spéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka 2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev 3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev ● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo ♪
  6.      spéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile ♪
  7.      spirituálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov ♪
  8.      spíritus ágens  spíritusa ágensa m (ȋ-ȃ) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva ♪
  9.      spísek  -ska m (ȋ) skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: narediti, pregledati, sestaviti spisek; črtati s spiska; tudi njegovo ime je na spisku; spisek gostov; spisek knjig, ki jih je treba naročiti seznam / poimenski spisek naročnikov ∙ publ. biti na črnem spisku na črni listi; ekspr. tat ima na spisku še drugo blago krade tudi druge stvari; publ. plačilni spisek plačilni seznam // list s takim skupkom imen: v roki je držal spisek in preverjal dobavljeno blago ♪
  10.      splahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni ● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle splahnèl in splahnél -éla -o: splahnela oteklina ♪
  11.      splahníti  in spláhniti -em dov. (ȋ á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti ♪
  12.      splávati  -am dov. (ȃ) 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele // začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval 3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje 4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav ● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati ♪
  13.      splêsti  splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci 4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarila ● redko v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali splêsti se 1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim 2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen 3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu ● ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov spletèn -êna -o: pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba ♪
  14.      splèt  spléta m (ȅ ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 3. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet ♪
  15.      splôščiti  -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ȋ í) narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom ● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o 1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo 2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo ♪
  16.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  17.      spôdaj  prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom ∙ pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj ♪
  18.      spodbudljív  tudi izpodbudljív -a -o prid. (ȋ í) spodbuden: njegov glas je spodbudljiv; spodbudljive besede spodbudljívo tudi izpodbudljívo prisl.: spodbudljivo se nasmehniti ♪
  19.      spodbúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost spodbudnega: spodbudnost njegovih besed / spodbudnost delitve dohodka po delu ♪
  20.      spodmakníti  in spodmákniti -em in izpodmakníti in izpodmákniti -em dov. (ȋ á) 1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: spodmakniti desko, stol; spodmakniti klado izpod kolesa / spodmakniti lestev; spodmaknili so mu oporo, na katero se je naslanjal / hotel jo je prijeti za roko, pa jo je spodmaknila izmaknila 2. ekspr. preprečiti obstoj, delovanje: nasprotniki so ga spodmaknili; dovolj vpliven je, da ga lahko spodmakne ● ekspr. spodmakniti komu tla pod nogami povzročiti, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročiti, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja spodmakníti se in spodmákniti se in izpodmakníti se in izpodmákniti se zaradi izgube opore prenehati biti pod čim: podstavek se je spodmaknil / pri plezanju se mu je spodmaknila lestev spodmáknjen in izpodmáknjen -a -o: spodmaknjen stol; spodmaknjena deska ♪
  21.      spodmíkati  -am in izpodmíkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: spodmikati podstavke 2. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: nasprotniki ga spodmikajo ● ekspr. spodmikati komu tla pod nogami povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. buržoaziji se spodmika temelj njen obstoj je ogrožen ♪
  22.      spódnji  -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava // ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo 2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve // ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo 3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov 4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost ● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline ◊ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.: pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič ♪
  23.      spodžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., ekspr. 1. spodbujati, navduševati: njegove besede so jih spodžigale 2. povzročati, vzbujati: sovraštvo spodžiga zločine ♪
  24.      spogledljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti ♪
  25.      spokójen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. miren: biti moraš bolj spokojen; ostati spokojen / spregovoriti s spokojnim glasom; spokojen obraz / spokojno morje / spokojna noč; ekspr. mesto je bilo pogreznjeno v spokojno tišino v mestu je bilo zelo tiho, mirno / slišati je bilo spokojne korake enakomerne, umirjene / spokojno dihanje spokójno prisl.: spokojno dihati, spati / v povedni rabi ponoči je spokojno ♪

   4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA