Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (4.351-4.375)


  1.      rafinma  -ja tudi raffinement -a [rafinmá -ja] m (ȃ) knjiž. rafiniranost: brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma ♪
  2.      ráglja  -e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta ♪
  3.      rájni  -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena ♪
  4.      ràk 1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili ◊ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus ♪
  5.      ráma  -e stil. -é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; stala sta si z ramo, neustalj. ramo ob rami / pri izražanju a) žalosti, zadrege: povesiti rame b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame // del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka 2. redko krak, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami ● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno ◊ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo ♪
  6.      rána  -e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane ◊ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana ♪
  7.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu ♪
  8.      ránjenost  -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu ♪
  9.      ranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali ♪
  10.      ranljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti ♪
  11.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  12.      ráskati  -am nedov. (ā) knjiž., redko 1. potegovati po čem s kakim (ostrim) predmetom; praskati: raskati po pohištvu // delati raskavo: raskati površino 2. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je raskalo in škrtalo raskajóč -a -e: raskajoče hropenje bolnikov ♪
  13.      ráskavost  -i ž (á) lastnost, značilnost raskavega: raskavost debla, površine / raskavost dlani, kože / raskavost je izginila iz njegovega glasu ♪
  14.      rásti  rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost // nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža // ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož 2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini 3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo 4. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča 5. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati // prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje // ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša 6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine 7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste 8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel // navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel ● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko rastóč -a -e: rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije ♦ lingv. rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote ráščen -a -o: iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; prim. rasel ♪
  15.      rastlínstvo  -a s (ȋ) rastline kot celota: proučevati rastlinstvo; varstvo rastlinstva / alpsko, vodno rastlinstvo ♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva ♪
  16.      ráščav  -a -o prid. (á) knjiž. ki bujno, rad raste: raščave rastline / begonija je tako raščava, da na odrezanih mestih lista razvije nove poganjke ♪
  17.      rátati  -am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo ♪
  18.      ravnánje  -a s (ȃ) glagolnik od ravnati: a) ravnanje pločevine, žice / ravnanje ljudi v vrste / ravnanje zlomljene roke je bolelo b) tako ravnanje ni bilo pravično; utemeljevati, zagovarjati svoje ravnanje; ne strinja se z njegovim ravnanjem; prijazno, surovo, vljudno ravnanje c) ravnanje s temi aparaturami je preprosto; vadil se je v ravnanju s puško, sabljo / slabo ravnanje z denarjem ga je privedlo na rob propada ♪
  19.      ravnateljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ravnateljevati: med njegovim ravnateljevanjem je prišlo do mnogih sprememb v zavodu ♪
  20.      ravnáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala // delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo 2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno / vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi 3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara 4. star. voditi, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske 5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar ● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala ravnáti se 1. v zvezi s po imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo: zmeraj se je ravnal po drugih; ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji / njihova politika se ravna po uradni 2. v zvezi s po delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: ravnati se po navodilih, ukazih; ravnati se po vremenu 3. star., v zvezi z z primerjati se, enačiti se: ona se ne more ravnati s teboj; njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji / ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi 4. star., s prislovnim določilom pripravljati se na odhod, odpravljati se: že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem / ravnal se je na boj, na vojsko ● zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se ◊ lingv. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto ♪
  21.      rávno  prisl. (á) nav. ekspr. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedno-prislovni rabi premalo delamo, to je ravno / v medmetni rabi ravno prav, takoj pridem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino // navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno trideset dinarjev imam še za avtobus samo, le 2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo // izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden 3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno 4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec 5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč ● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav ♪
  22.      ravnodúšnost  -i ž (ū) stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost ♪
  23.      rávs  -a m (ȃ) ekspr. spopad, pretep, zlasti s potegovanjem krempljev, zob po nasprotniku: opazovati ravs mačkov, petelinov / v tej hiši je večen ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep ♪
  24.      rávsati  -am nedov. (ȃ) redko praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz rávsati se ekspr. spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati ♪
  25.      razbegávati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž. bežeč se razhajati: ob vpadih sovražne vojske so se ljudje razbegavali; pren. njegove misli so se razbegavale ♪

   4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA