Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ego (3.976-4.000)
- preobremenjeváti -újem nedov. (á ȗ) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti ♦ teh. preobremenjevati motor ♪
- preocéniti -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotiti ● knjiž., redko težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti ♪
- preokrèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim ♪
- preokupácija -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
- preonegáviti -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši ♪
- preóster -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
- prepáden -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča ♪
- prepásti -pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā) star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla ● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot, vse to ga je prepadlo zelo prestrašilo prepásti se zgroziti se, prestrašiti se, osupniti: nemalo so se prepadli, ko so to slišali; v duši se je ves prepadel prepádel -dla -o: mož s sivimi lasmi in prepadlim obrazom; prepadli so strmeli drug v drugega; prepadlo kraljestvo prepàl -ála -o: prepal človek prepáden -a -o: prepaden glas, pogled; prepadeni obrazi čakajočih; prepaden je strmel vanj; po prečuti noči so bili prepadeni in bledi ♪
- prepévati -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati
domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
- prepíkati -am dov. (ȋ ȋ) nav. ekspr. narediti v kaj na več mestih luknje, luknjice: vojaki so z bajoneti prepikali tla prepíkan -a -o: njegova lica so bila prepikana z jamicami ♪
- preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila ● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o 1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica;
preplašena je odskočila 2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti ♪
- preplêsti -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim // narediti, da se kaj pojavi
večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten ♪
- preplétati -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4.
ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
- prepójati se -am se dov. (ọ́) nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala ♪
- prepóln -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
- prepóved -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
- prepoznáti -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
- preprečeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi ∙ bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe ♪
- prepréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preprego: preprežni konji / nekdaj preprežna postaja ♪
- prepríčanje -a s (ȋ) 1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; redko po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi 2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem 3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti
po prepričanju marksist b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje ♪
- prepríčati -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na
pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
- prepričeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna ● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; redko doseči prepričevalno zmago prepričljivo prepričeválno prisl.: prepričevalno govoriti, zmagati ♪
- prepričevánje -a s (ȃ) glagolnik od prepričevati: s prepričevanjem je dosegel več kot s silo / v svojem prepričevanju se niso omejevali samo na letake / poslušati prepričevanje; njegovemu prepričevanju ni nihče verjel ♪
- prepričeváti -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi // delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij ● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa prepričeváti se spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti prepričujóč -a -e: prepričujoč ga
o nasprotnem, je postal nevljuden ∙ knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv ♪
- prepričljív -a -o prid., prepričljívejši (ȋ í) 1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril ∙ publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna 2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke prepričljívo prisl.: prepričljivo govoriti; prepričljivo zmagati ♪
3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076