Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (326-350)



  1.      blagodúšnost  -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
  2.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano
  3.      blagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki
  4.      blagoslávljati  -am nedov. (á) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke
  5.      blagoslovíti  -ím dov., blagoslóvil ( í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
  6.      blagotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv
  7.      blagovítost  -i ž () star. blaginja, blagostanje: njegova blagovitost je rasla iz leta v leto // blaženost, sreča: spokojna blagovitost
  8.      blagozvóčnost  -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega: blagozvočnost njegove govorice
  9.      blasfemíja  -e ž () sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija
  10.      blátiti  -im nedov. (á ā) 1. jemati komu ugled, sramotiti: blatiti njegovo pošteno ime; blatiti ugled države; javno ga je blatil 2. star. mazati z blatom: blatiti hišni prag
  11.      blázen  -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan: biti blazen; versko blazen / pretresel me je blazni smeh; gara kot blazen na vso moč // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo blázno prisl.: blazno se boji; sovražnik je blazno streljal; blazno pogumna pustolovščina; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.: zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni
  12.      blazíran  -a -o prid. () ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija
  13.      blaznênje  -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
  14.      blebetánje  -a s () glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje
  15.      bledéti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
  16.      blestéti se  -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
  17.      bleščàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščave kupole mesta / bleščavo sonce 2. razkošen, sijajen: bleščavi dvor; pren. v njegovih pesmih ni tiste bleščave dovršenosti
  18.      bliskonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž., redko ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi
  19.      blížanje  -a s () glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju
  20.      blížati se  -am se nedov. () 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer ∙ bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let // navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi blížati igr., šport. primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam? bližajóč se -a -e: bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
  21.      bližína  -e ž (í) 1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta // kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine; nikogar ni v bližini; čakati v bližini; neposredna bližina // navzočnost, prisotnost, družba: njegova bližina jo je spravljala v zadrego; pogrešal je njeno bližino 2. majhna časovna oddaljenost: plaši ga bližina smrti 3. knjiž. kakršnokoli prijazno razmerje, duhovna sorodnost: njegova topla človeška bližina; avtorjeva bližina s filozofijo eksistencializma
  22.      blúf  -a tudi blèf blêfa m (; ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom
  23.      bodèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi // ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje ♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
  24.      bóder  -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke // poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost bódro prisl.: deklica je bodro stopala po poti
  25.      bodíca  -e ž (í) šilast izrastek pri živalih ali rastlinah: ježeve, kaktusove bodice / nataknil se je na bodico pri bodeči žici // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: bala se je, da ne bi sprožil še hujših bodic; v njegovi besedi je začutil bodico; satirične bodice na družbene napake

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA