Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ego (126-150)



  1.      pregovorljív  -a -o prid. ( í) knjiž. sposoben pregovoriti: pregovorljiv glas, smehljaj
  2.      pregóvornost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pregovornega: iskanje nenavadnih besed in ljudske pregovornosti
  3.      prekategorizácija  -e ž (á) uvrstitev iz ene kategorije v drugo: prekategorizacija ceste
  4.      prekategorizírati  -am dov. () uvrstiti iz ene kategorije v drugo: prekategorizirati cesto
  5.      pretegovánje  -a s () glagolnik od pretegovati: pretegovanje udov / pretegovanje mu je dobro delo / pretegovanje pri delu
  6.      pretegováti  -újem nedov.) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji ● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
  7.      pritegoválen  -lna -o prid. () s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji
  8.      pritegoválka  -e [tudi k] ž () anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke
  9.      pritegovánje  -a s () glagolnik od pritegovati: ročice za pritegovanje podvozja letala / pritegovanje novih članov v organizacijo / bila je umetnica v pritegovanju pozornosti
  10.      pritegováti  -újem nedov.) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju
  11.      prolegómena  -men s mn. (ọ̑) knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost
  12.      pŕvokategórnik  -a m (-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki
  13.      razpotegováti  -újem nedov.) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo
  14.      raztegoválen  -lna -o prid. () usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja
  15.      raztegovánje  -a s () glagolnik od raztegovati: raztegovanje elastike / stroj za raztegovanje kož, usnja
  16.      raztegováti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztegovati elastiko; vrv se ne da poljubno raztegovati / raztegovati anteno, raztegljivo lestev / raztegovati ustnice b) večjo, največjo površino: raztegovati kože, krzno; raztegovati tkanine z likanjem ∙ ekspr. raztegovati harmoniko igrati nanjo 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegovati krake šestila 3. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztegovati debato, pripovedovanje raztegováti se 1. postajati večji po dolžini, širini: pulover se je ob vsakem pranju bolj raztegoval; to blago se zelo razteguje 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po dolini se razteguje megla; polje se razteguje do hribov sega
  17.      sególten  -tna -o [sǝg-t in seg-t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni
  18.      sególtnež  -a [sǝg-t in seg-t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež
  19.      snegobrán  -a m () snegolov: popraviti žlebove in snegobran
  20.      snegolòm  -ôma m ( ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje
  21.      snegolòv  -óva m ( ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov
  22.      snegolóvec  -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca
  23.      snegomér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje višine snežne odeje
  24.      snegóvje  -a s (ọ̑) ekspr. sneg: planine se bleščijo v snegovju
  25.      spotegováti  -újem nedov.) star. iztegovati: spotegovati noge / spotegovati vrat spotegováti se raztegovati se, daljšati se: kolona se je začela spotegovati / plamen se je spotegoval v višino

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA