Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

egi (51-75)


  1.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  2.      nègibljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da upogibati, pregibati: negibljivi prsti, sklepi, udje // negiben, nepremičen: negibljivi bolniki ♪
  3.      nègibljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa ♪
  4.      nègíbnost  -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi ♪
  5.      negíranje  -a s (ȋ) glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja ♪
  6.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  7.      nèkolegiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi ♪
  8.      nèlegitímen  -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci ♪
  9.      nèpregíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi ♦ lingv. nepregibne besedne vrste ♪
  10.      nèprivilegíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni privilegiran: sinovi neprivilegiranih očetov / privilegirani in neprivilegirani evropski jeziki ♪
  11.      nèregistríran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni registriran: neregistrirano društvo, podjetje / prodal je še neregistriran avto ♪
  12.      nétoregístrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪
  13.      panegíričen  -čna -o (í) pridevnik od panegirik: panegirični opisi; o tej knjigi so se širile skoraj panegirične ocene ♪
  14.      panegírik  -a m (í) knjiž. govor, sestavek, ki zelo poveličuje, slavi kako osebo, pojav: panegirik svobodi; napisal je panegirik nanj // kdor piše take govore, sestavke: bil je znan kot panegirik ♪
  15.      paraplégičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa ♪
  16.      paraplegíja  -e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku ♪
  17.      paraplégik  -a m (ẹ́) med. kdor ima paraplegijo: zdraviti paraplegike / društvo paraplegikov ♪
  18.      pégica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od pega: imela je nekaj pegic okrog nosu / črne pegice po perju / nobene pegice ni v njegovem življenju ♪
  19.      potegín  -a m (ȋ) redko dolgin: kdo pa je tisti potegin ♪
  20.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  21.      pregibálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava ♪
  22.      pregíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika ♪
  23.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  24.      pregíbati 2 -am in -ljem dov. (ȋ) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba ♪
  25.      pregibávati  -am nedov. (ȃ) razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA