Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

egi (151-175)


  1.      dezertíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dezertirati: vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi dezertiranja; dezertiranje iz tujske legije ♪
  2.      dežêlski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski ♪
  3.      dílica  -e ž (ȋ) manjšalnica od dila: rezati zelenjavo na dilici ● pog., ekspr. kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci v zadregi, stiski ♪
  4.      dímeljski  -a -o [mǝl] prid. (ȋ) nanašajoč se na dimlje: dimeljski pregib; dimeljska kila ♪
  5.      direktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na direktivo: direktivni organ / direktiven članek; učni načrt je direktiven / direktivni posegi v gospodarstvo ♦ ekon. direktivni gospodarski plan plan, ki popolnoma predpisuje gospodarski razvoj ♪
  6.      diskréten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ločen drug od drugega: pegice na tem delu obraza so diskretne ◊ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0 ♪
  7.      dislocírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. postaviti, namestiti na drug kraj: tovarna je dislocirala del svoje proizvodnje dislocíran -a -o: šola ima tudi dislocirane oddelke; v mestu je bil dislociran prvi bataljon desetega regimenta; letala so dislocirana na raznih krajih razmeščena, razporejena ♪
  8.      dístih  tudi dístihon -a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
  9.      dobrovóljski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dobrovoljec: dobrovoljska divizija, legija ♪
  10.      dolgorépka  -e [u̯g] ž (ẹ̑) zool. 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta ♪
  11.      drevén  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. lesen: drevena posoda; obstal je kakor dreven / bil je ves dreven od mraza negiben, tog ♪
  12.      drevenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati negiben, tog: čutil je, kako mu roke drevenijo; dreveneti od mraza; ekspr. kar drevenel je od groze; pren. pamet in razsodnost sta mu dreveneli drevenèč -éča -e: dreveneč od začudenja, je obstal; dreveneči prsti ♪
  13.      dreveníti  -ím nedov. (ȋ í) povzročati negibnost, togost: krč ji je drevenil prste ♪
  14.      drsník  -a m (í) teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja: drsnik se je obrabil ♦ elektr. del, ki vzpostavlja električni kontakt med gibljivimi in negibljivimi deli priprave, stroja ♪
  15.      drvén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti ♪
  16.      éksodus  -a m (ẹ̑) knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev: prišlo je do eksodusa katolikov / pristaši opozicije so napravili eksodus (iz dvorane) so demonstrativno odšli ♦ rel. odhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti ♪
  17.      enologíja  -e ž (ȋ) nauk o predelovanju grozdja in negi vina ♪
  18.      evidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na evidenco: statistika uporablja evidenčne podatke / evidenčni list; evidenčna knjiga / evidenčna služba / evidenčna številka ♦ avt. evidenčna tablica registrska tablica ♪
  19.      faksímile  -a m (ȋ) 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige; faksimile podpisa 2. žarg., ptt faksimile telegram: sporočiti s faksimilom; neskl. pril.: faksimile podpis ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo ♪
  20.      fáraon  -a m (ȃ) 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a) ♪
  21.      fáraonka  -e ž (ȃ) v starem Egiptu vladarica: kruta faraonka // faraonova žena ♪
  22.      feláh  -a m (ā) v arabskem okolju kmet: egiptovski felahi; nizka življenjska raven felahov ♪
  23.      féniks  -a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja ♪
  24.      fevdálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki ♪
  25.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA