Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (9.876-9.900)


  1.      impozánten  -tna -o prid., impozántnejši (ȃ) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica ♪
  2.      impresárij  -a m (á) zlasti v zahodnih deželah kdor se poklicno ukvarja z organizacijo javnih nastopov umetnikov, (umetniških) ansamblov: pevka ima sposobnega impresarija / gledališki, operni impresarij; koncertni impresarij ♪
  3.      impresionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, vzbuditi močen (čutni) vtis: njegove slike impresionirajo; ta dežela nas je impresionirala s svojimi naravnimi lepotami / dogodki so ga vidno impresionirali pretresli, presunili / publ. delegacijo so zelo impresionirali uspehi tovarne navdušili, prevzeli impresioníran -a -o: impresioniran je bil nad vsem, kar se je dogajalo ♪
  4.      impresionízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma ♪
  5.      imprimátur  -ja m (ȃ) nekdaj pismeno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur ◊ rel. pismeno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pismena) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne ♪
  6.      improvizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska ♪
  7.      improvizátorstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. lastnost, značilnost improvizatorjev: ne more se otresti improvizatorstva / ta proizvodnja teži k improvizatorstvu ♪
  8.      impúlz  -a m (ȗ) 1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda: mnogi duhovni impulzi so prihajali iz te dežele; pasivno sprejema vse impulze; čakali so še na zadnji politični impulz / za svoje delovanje niso dobili nobenega impulza več; dati naši trgovini nov impulz / z oslabljenim pomenom sproščanje čustvenih impulzov // redko težnja, nagon: nepremagljiv impulz ga je gnal stran 2. elektr. kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost, sunek: prekiniti, sprožiti impulz; kratki, močni impulzi; antena sprejema oddane impulze; jakost, pot impulza; trajanje impulza / tokovni, valovni impulz ◊ biol. vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; fiz. produkt nespremenljive količine in časa, sunek ♪
  9.      impulzíven  -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
  10.      imputácija  -e ž (á) knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje: v kritikovem delu je preveč subjektivnih imputacij ♪
  11.      imputírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. svojevoljno pripisati, podtakniti: Stritar je Prešernu imputiral vrsto svojih idej ♪
  12.      imunitéta  -e ž (ẹ̑) 1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta ♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti 2. med. imunost: ugotoviti imuniteto ♪
  13.      imunitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na imuniteto: imunitetne pravice poslancev / imunitetna izkaznica / imunitetno ozemlje ♪
  14.      in  vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve, ali in kdaj naj pride; neprav., med predlogoma, ki se vežeta z različnima sklonoma pred in po uporabi pred uporabo in po njej / ekspr. ti si spletkar in nič drugega // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: rdeče, modre in zelene barve // ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: takrat smo bili še mladi in razposajeni in zaljubljeni // ekspr., redko, v zvezi in — in tako — kakor: ni čudno, če sem po takem delu in utrujena in razdražena 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: čast in slava mu; strah in trepet vse okolice; hrušč in trušč; zna brati in pisati; hiša brez oken in vrat / nikdar in nikoli ne bo boljši 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tisoči in tisoči slavijo zmago; trajalo bo leta in leta; dnevi so daljši in daljši; vrača se spet in spet / ti si kruha sit in presit; tam je dolgčas in sam dolgčas / čez in čez čezinčez; krog in krog kroginkrog 4. za seštevanje, prištevanje: ena in tri je štiri [1+3 = 4] / stara je šestnajst let in pol / ekspr. tisoč in več // navadno okrepljen za dodajanje: lačna je in žejna tudi; pozabil ni nikogar in tudi tebe ne / čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / prodaja fige, rožiče in tako dalje [itd.]; in tako naprej [itn.] 5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje: ta bolezen se pojavlja na rastlinah in celo na živalih; to ne briga nikogar in vas najmanj; pozdrav vsem in posebno tebi 6. navadno v zvezi ta in ta, tak in tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta in ta dan; človek s tako in tako preteklostjo; treba bo še toliko in toliko denarja / tovariš ta in ta 7. ekspr., z vejico ali pomišljajem za izražanje nepričakovanega nasprotja: mlad, in tako pokvarjen; jaz — in v pokoj, kaj še / tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč 8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje; večkrat se razjezi, in to ne brez vzroka ● ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; ekspr. prigovarjajo mu, on pa ne in ne trdovratno se upira, noče; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh ll. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost: otroci se tiščijo peči in se grejejo; zvonovi zvonijo in sirene tulijo / vrglo ga je v jarek in tam je obležal; prišel je, da bi prevzel blago in organiziral prevoz; popil je in vstal; obrnila je obraz v blazino in (je) zaspala / sin je šel z doma in hči se je omožila v sosednjo vas / vprašal je, kdo je župan in če je doma / s podrednim veznikom vrinjenega stavka se pred in piše vejica nič mu ni odgovorila, in ker je vprašanje ponovil, je samo vzdihnila // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: stopil je k vratom, prisluhnil in potrkal // nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: to ga grize in peče; pomagaj si, kakor veš in znaš 3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka, navadno okrepljen za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka in spet čaka; trkam in trkam, pa se ne odpre; ni in ni hotel odnehati; pog. otroci zapravljajo, ti pa kar daj, daj in daj kar naprej denarno podpiraj, plačuj; star. po taki družbi se ji bo tožilo in se ji bo 4. za izražanje namena: pojdi in zapri vrata; takoj se vrnem in bova doigrala tisto partijo 5. ekspr., z vejico, navadno okrepljen za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: samo tri dni je časa, in jaz sem čisto nepripravljen; ti odhajaš, in jaz ostanem sam // za izražanje nepričakovanega: obljubil je vse, in potem ni dal nič; ni minilo pol ure, in že se je mračilo // elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, in še ta težko 6. navadno z vejico za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: lani se je ponesrečila in še zdaj ne hodi; žoga je padla v potok in voda jo je odnesla; ni plačal, in so ga rubili b) vzročno-sklepalnega razmerja: sonce zahaja in otroci morajo domov; to je zanimiv primer, in prav je, da si ga ogledamo c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: naj uprizorijo kaj domačega, in gledališče bo polno; odmakni opornik, in vse zgrmi na tla 7. ekspr., navadno okrepljen čeprav, četudi: trden ostani, in naj se svet podre; ne bo ti obveljala, in če se na glavo postaviš; takoj ga je spoznal, in videl ga je samo enkrat III. za piko ali podpičjem 1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4—7: a) ekspr.: bodite mirni. In nobenega šepetanja; vsakdo mora delati. In to velja tudi zate / v ljudski pripovedi In sirota je zbežala v gozd in je srečala zajčka in ga je pobožala / bibl. In rekel je: Hodi za menoj b) navadno okrepljen rad se vozi s kolesom. In vendar mu ne dovolijo c) miličnik ga je ustavil. In je moral plačati kazen 2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. In ti; In kako bo letos s tvojim dopustom? / No - in? je vprašal in zazehal 3. za opozoritev na prehod k drugi misli: In še to. Ali ne pogrešate sonca? 4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: In da se mi kaj takega ne ponovi več; In temu naj bi se reklo vestno delo; ozrl se je. In glej, tudi ona se je obrnila; izgovarja se, da nima denarja. In ti si mu to verjel ♪
  15.      inavgurácija  -e ž (á) knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete // slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije ♪
  16.      ínč  tudi ínch -a [inč] m (ȋ) angleška in ameriška dolžinska mera, 2,54 cm: nekaj inčev dolga rana; inč ali angleški palec ♪
  17.      indantrénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od indantren: indantrenska barva; indantrenska barvila ♪
  18.      índeks  -a m (ȋ) 1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati 2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov 3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks 4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov ◊ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov ♪
  19.      índeksen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks ♪
  20.      indeksírati  -am dov. in nedov. (ȋ) elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov: indeksirati podatke indeksíran -a -o: indeksirana spremenljivka ♪
  21.      indíc  -a m (ȋ) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj ♦ jur. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva ♪
  22.      indiferéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila // ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela ♦ rel. verska indiferentnost ♪
  23.      indignácija  -e ž (á) knjiž., redko nejevolja, jeza, užaljenost: kazati nezadovoljstvo in indignacijo / z indignacijo reči, storiti kaj ♪
  24.      indigníran  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko nejevoljen, jezen, užaljen: zaradi njegovih besed so bili vsi indignirani indignírano prisl.: indignirano zavrniti koga ♪
  25.      índigo  -a m (ȋ) 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet ♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke 2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; neskl. pril.: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka ♪

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA