Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (9.629-9.653)


  1.      hodníški  -a -o (ȋ) pridevnik od hodnik, prostor: hodniška ograja; hodniška vrata ♪
  2.      hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
  3.      hója 2 -e ž (ọ̄) iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd ♪
  4.      hójkovka  -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke ♪
  5.      holándec  -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
  6.      hólcar  -ja m (ọ́) nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev ♪
  7.      holín  -a m (ȋ) biol. organska snov, pomembna za delovanje živčevja in za presnovo maščob: holin in vitamini ♪
  8.      holmíčast  -a -o prid. (í) star. gričevnat: holmičasta pokrajina ♪
  9.      holmóvje  -a s (ọ̑) star. gričevje: sonce je zašlo za holmovjem ♪
  10.      holokávst  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
  11.      homêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
  12.      homilétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
  13.      homonímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od homonim: homonimna raba besed ♪
  14.      homotípen  -pna -o prid. (ȋ) biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu ♪
  15.      hónati  -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem ♪
  16.      honorár  -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli ♪
  17.      honoráren  -rna -o prid. (ȃ) ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura honorárno prisl.: popoldne dela honorarno ♪
  18.      honoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov ♪
  19.      hónvedski  -a -o (ọ̑) pridevnik od honved: honvedski polk ♪
  20.      hóra legális  hóre legális ž (ọ̑-ȃ) šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih: za njihovo šolo je hora legalis ob desetih zvečer / postrožitev hore legalis ♪
  21.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja ♪
  22.      horénden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko grozanski, strašanski: horendna vsota denarja; horendno število brezposelnih / zapleten je bil v horendno afero ♪
  23.      horizontála  -e ž (ȃ) 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami ♪
  24.      horizónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta ♪
  25.      hórror vácui  [horor vakui] m neskl. (ọ̑-ȃ) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui ♪

   9.504 9.529 9.554 9.579 9.604 9.629 9.654 9.679 9.704 9.729  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA