Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (8.676-8.700)



  1.      frančiškánski  -a -o prid. () nanašajoč se na frančiškane: frančiškanski red / frančiškanska cerkev
  2.      fránkfurtarski  -a -o () pridevnik od frankfurtarica: prodajali so razglednice s frankfurtarskimi zastavicami
  3.      fránko  prisl. () ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje
  4.      fránkovski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na Franke: frankovski cesar; frankovska nadoblast // zlasti v arabskem okolju, nekdaj evropski, krščanski: vojskovodja je dobro poznal frankovski način bojevanja
  5.      fránkovski 2 -a -o () pridevnik od frankovec: frankovska separatistična prizadevanja
  6.      fránža  -e ž () nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: okrog ram je imela ruto z dolgimi franžami; bandero s svilenimi franžami; franže namiznega prta ● pog., ekspr. iti v franže propadati, uničevati se
  7.      fráta  -e ž (á) nar. poseka, krčevina: hoditi skozi gozdove in frate / ovce je pasel po fratah ∙ nar. sekati gozd na frato na golo
  8.      frátje  -a s () nar. grmičevje, ki raste na posekah: hoditi med fratjem // dračje: metati fratje na grmado
  9.      frátrski  -a -o (á) pridevnik od frater: fratrska obleka
  10.      frazeologíja  -e ž () lingv. fraze v celoti: slovar bo v znatni meri upošteval tudi frazeologijo; ukvarja se s frazeologijo / pisateljeva frazeologija je zelo bogata // besedni zaklad, izrazje: pravniška frazeologija / poznal je strankino frazeologijo
  11.      frazíranje  -a s () glagolnik od frazirati: sposobnost dovršenega muzikalnega fraziranja / fraziranje o revoluciji
  12.      frazírati  -am nedov. () 1. muz. pri izvajanju razporejati melodični tok skladbe po glasbenem smislu: pevec je lepo fraziral 2. redko frazariti: veliko frazira o napredku
  13.      fŕcati  -am nedov. ( ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj: frcal je drobtine z mize / frcal ga je po ostriženi glavi s sprožanjem prsta udarjal / ekspr. po skalah so frcale krogle udarjale, zadevale ob skale 2. ekspr., redko zelo hitro letati, švigati: lastovke so frcale tik nad vodo
  14.      fŕcniti  -em dov.) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka
  15.      fregáta  -e ž () voj. vojna ladja, oborožena z lahko artilerijo za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago fregato in dva rušilca / kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša trijamborna vojna ladja, oborožena s topovi
  16.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvencoelektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco
  17.      frekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditevelektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed
  18.      frekvénten  -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih
  19.      frenologíja  -e ž () psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje: uveljavljanje frenologije ob koncu devetnajstega stoletja
  20.      freskánt  -a m (ā á) um. kdor slika freske: baročni, srednjeveški freskanti
  21.      freudízem  -zma [frojd-] m () teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo
  22.      frézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od frezati: frezanje navojev
  23.      frfljáti  -ám nedov.) ekspr. frfotati, letati: po drevju so veselo frfljale sinice
  24.      frfráti  -ám nedov.) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
  25.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobodemuz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor

   8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA