Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (8.576-8.600)


  1.      fizikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija ♪
  2.      fizikát  -a m (ȃ) nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat ♪
  3.      fiziognomíja  -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
  4.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
  5.      fizionomíja  -e ž (ȋ) redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga ♪
  6.      fízis  -a m (ȋ) knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti ♪
  7.      fízkultúrniški  -a -o (ȋ-ȗ) pridevnik od fizkulturnik: fizkulturniška vnema ♪
  8.      flagelánt  -a m (ā á) pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe; bičar: sprevod flagelantov ♪
  9.      flagelántstvo  -a s (ā) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe; bičarstvo ♪
  10.      flagránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪
  11.      flamíngo  -a m (ȋ) zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec ♪
  12.      flankírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami ♪
  13.      flánša  -e ž (ȃ) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša ♪
  14.      flávten  -tna -o (ȃ) pridevnik od flavta: flavtni solo ♪
  15.      flávza  -e ž (ȃ) nav. mn., pog., slabš. neumnost, čenča: izmišljevati si flavze / stare flavze ♪
  16.      fleksíja  -e ž (ȋ) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  17.      flektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno ♪
  18.      fléš  -a m (ẹ̑) fot. (elektronska) bliskovna luč: bliskanje flešev ∙ publ. fleši so kar naprej pobliskavali fotoreporterji so fotografirali ♪
  19.      flínten  -tna -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo ♪
  20.      flíntov  -a -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintovo steklo svinčevo steklo ♪
  21.      flíp  -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa; borovničev flip ♪
  22.      flít  -a m (ȋ) pog. sredstvo za uničevanje mrčesa z razprševanjem ♪
  23.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja ♪
  24.      flógistonski  -a -o (ọ̑) pridevnik od flogiston: flogistonska teorija ♪
  25.      flokulácija  -e ž (á) kem. izločanje majhnih delcev iz koloidne raztopine ali prahu iz plina v obliki kosmičev, kosmičenje ♪

   8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA