Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (8.154-8.178)


  1.      ekspropriácija  -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste; oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda ♪
  2.      ekspropriátor  -ja m (ȃ) kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev ♪
  3.      ekstáza  -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
  4.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
  5.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
  6.      eksteriêr  -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem ♪
  7.      ekstínkcija  -e ž (í) fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov ♪
  8.      ekstirpátor  -ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju ♪
  9.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
  10.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪
  11.      ekstrákcija  -e ž (á) 1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje: ekstrakcija barvila, olja / ekstrakcija kosti iz kosti 2. med. izpulitev, izvlečenje, izdrtje: ekstrakcija tujka; ekstrakcija zoba ♪
  12.      ekstrákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina ♪
  13.      ekstravagánca  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
  14.      ekstravagánten  -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
  15.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
  16.      ekstrémen  -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer ♪
  17.      ekstremíst  -a m (ȋ) človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist ♪
  18.      ekstremitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od ekstremiteta: ekstremitetna kost; ekstremitetne mišice ♪
  19.      ekstremízem  -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
  20.      eksudatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis ♪
  21.      ekú  in ecú -ja [eku] m (ȗ) denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti: posojilo v višini pol milijona ekujev ♪
  22.      ekuménski  -a -o prid. (ẹ̑) rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev ♪
  23.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  24.      ekvatoriál  -a m (ȃ) astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem ♪
  25.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪

   8.029 8.054 8.079 8.104 8.129 8.154 8.179 8.204 8.229 8.254  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA