Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (8.004-8.028)


  1.      dvoránski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev ♪
  2.      dvórazmérje  -a s (ọ̑-ẹ̑) geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici ♪
  3.      dvórazrédnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) nekdaj dvorazredna šola: razširitev enorazrednice v dvorazrednico ♪
  4.      dvórazséžen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki ima dve razsežnosti: ploskev je dvorazsežna tvorba ♪
  5.      dvórec  -rca m (ọ̑) večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec // ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec ◊ zgod. deželni dvorec v stari Avstriji uradno poslopje deželne stanovske, pozneje deželne avtonomne uprave; strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji ♪
  6.      dvóréčje  -a s (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ozemlje, po katerem tečeta vzporedno dve reki: dvorečje Evfrata in Tigrisa ♪
  7.      dvórézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑) 1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo ∙ ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je 2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon; dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi ♪
  8.      dvorján  in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani ♪
  9.      dvorjánka  -e ž (ȃ) nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke ♪
  10.      dvorljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev ♪
  11.      dvóslôjen  in dvóslójen -jna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ki je iz dveh slojev: dvoslojni asfalt; dvoslojna obloga ♪
  12.      dvóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev ♪
  13.      dvóstôlpen  -pna -o prid. (ọ̑-ȏ) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev ♪
  14.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim ♪
  15.      dvóstránost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvostranskega: dvostranost ogledala / dvostranost proizvajalčevega dela ♪
  16.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib ♪
  17.      dvótarífen  -fna -o prid. (ọ̑-ȋ) navadno v zvezi dvotarifni števec števec, ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi ♪
  18.      dvótíren  -rna -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvolične ◊ šol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma ♪
  19.      dvótírnost  -i ž (ọ̑-ȋ) obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost ♪
  20.      dvoúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost dvoumnega: tekst pogodbe mora izključevati vsakršno dvoumnost; dvoumnost zakonskega besedila / izražaj se jasno, ne trpim takih dvoumnosti ♪
  21.      dvóústen  -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) bot. dvoustnat: dvoustni cvetni venec; čašni listi so zrasli v dvoustno cev ♪
  22.      dvóústka  -e ž (ọ̑-ȗ) zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj ♪
  23.      dvóvládje  -a s (ọ̑-ȃ) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo ♪
  24.      dvóvŕh  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) ki ima dva vrha: dvovrho drevo ♪
  25.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana ♪

   7.879 7.904 7.929 7.954 7.979 8.004 8.029 8.054 8.079 8.104  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA