Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (76-100)
- evolvénten -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente ♪
- evolvírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira ♪
- evrázijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto: evrazijska celina / evrazijski značaj Sovjetske zveze ♪
- evrisomátik -a m (á) antr. človek široke telesne gradnje ♪
- evritmíja -e ž (ȋ) knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje ♪
- évročék -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom ♪
- evrokomunízem -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
- evropeizácija -e ž (á) prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja: začela se je evropeizacija dežele; proces evropeizacije / takrat se je začela evropeizacija slovenskega gledališča ♪
- evropeízem -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov ♪
- evropeizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto ♪
- evropéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske ♪
- evropéjstvo -a s (ẹ̑) evropska kultura in miselnost: navduševati se nad evropejstvom / ponosen je bil na svoje evropejstvo ♪
- evrópij -a m (ọ́) kem. redka težka kovina sivkaste barve, element Ev ♪
- evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.:
bil je evropsko razgledan ♪
- evrópstvo -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
- evrovizíja -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
- evrovizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evrovizijo: evrovizijski prenos, program; prireditev bo prenašala evrovizijska mreža ♪
- Evstáhijev -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
- evtanazíja -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
- evtéktik -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče ♪
- abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
- afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije ♪
- ájbišev -a -o (á) pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj ♪
- ájevski -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev ♪
- akácijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226