Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (7.329-7.353)



  1.      disociácija  -e ž (á) 1. kem. razpad molekul v enostavnejše molekule, ione, atome: disociacija karbonatov; stopnja disociacije / elektrolitska, toplotna disociacija 2. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: disociacija mišljenja / disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
  2.      dispanzêr  -ja m () zdravstvena ustanova za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nekaterih bolezni: iti na pregled v dispanzer; ginekološki, otroški, protituberkulozni dispanzer; dispanzer za socialno in duševno higieno
  3.      dispanzêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dispanzer: dispanzerski zdravnik / razširitev dispanzerske in preventivne službe
  4.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza
  5.      dispenzácija  -e ž (á) knjiž. podelitev dispenze: papeževa dispenzacija
  6.      dispenzatórij  -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja
  7.      dispéptičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od dispepsija: dispeptične težave
  8.      disperzíja  -e ž () 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe
  9.      disponírati  -am nedov. in dov. () imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo
  10.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju
  11.      dispozitív  -a m () jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: dispozitiv odločbe, sodbe
  12.      dispropórc  -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti
  13.      dispút  -a m () v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput
  14.      disputírati  -am nedov. () 1. v srednjem veku udeleževati se disputa: disputirati o filozofiji 2. redko diskutirati, razpravljati: z njimi je težko disputirati
  15.      distánca  -e ž () 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česageom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi)
  16.      distancíranje  -a s () glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev
  17.      distancírati se  -am se dov. in nedov. () publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente
  18.      distén  -a m (ẹ̑) min. rudnina triklinski aluminijev silikat
  19.      distínkcija  -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice
  20.      distinktíven  -vna -o prid. () knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki
  21.      distribúcija  -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti
  22.      distribucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
  23.      distribuírati  -am nedov. in dov. () opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati: distribuirati narodni dohodek v državnem proračunu; distribuirati proizvode / distribuirati filme
  24.      distributívnost  -i ž () mat. lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo: zakon distributivnosti
  25.      distríkten  -tna -o () pridevnik od distrikt: distriktni urad

   7.204 7.229 7.254 7.279 7.304 7.329 7.354 7.379 7.404 7.429  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA