Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (7.126-7.150)


  1.      desníca  -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪
  2.      desníčarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od desničar: ker je bila izrazita desničarka, se je težko privadila delati z levo roko / v politiki je bila zmeraj desničarka ♪
  3.      desníčarstvo  -a s (ȋ) 1. miselnost desničarjev, konservativcev: boril se je proti desničarstvu v stranki 2. uporabljanje predvsem desne roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
  4.      desníčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki pri delu uporablja predvsem desno roko: zanimivo je opazovati gibe desničnih in levičnih ljudi ♪
  5.      désnost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v desno: poševnost in desnost pisave ♪
  6.      despójna  tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna ♪
  7.      despotízem  -zma m (ȋ) 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl ♪
  8.      despótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev ♪
  9.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
  10.      destilatêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od destilater: dolgoletna destilaterska praksa ♪
  11.      destimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz ♪
  12.      destruktíven  -vna -o prid. (ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj ♪
  13.      desulfurácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla ♪
  14.      detájl  -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri ◊ gled. režijski detajl režijska domislica ♪
  15.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši (ȃ) ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko ♪
  16.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo ◊ rel. božje Dete Kristus kot otrok ♪
  17.      detektívka  -e ž (ȋ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka ♪
  18.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  19.      détel  -tla m (ẹ́) črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo ♪
  20.      detergênten  in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem ♪
  21.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
  22.      determinacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od determinacija: determinacijska metoda ♪
  23.      determinánta  -e ž (ȃ) knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogoj ♦ mat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv ♪
  24.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
  25.      detìč  -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič ♪

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA